Razvrščanje
po naslovu po datumu
 

Prispevki  (21)
  1. Leče očal in požar: Namesto, da zanetimo požar, bomo 'posvetili' na senzor, oblepljen s črno folijo, zato imamo tudi merilnik temperature. Tukaj imamo pripravljeni zgolj dve leči iz možnosti B in C. Zakaj? Očala, kakršna opisujeta primera A in D, namreč ne obstajajo. Ljudje, ki ne vidijo na blizu, so daljnovidni in uporabljajo očala z zbiralno lečo. Odgovor A torej ni ustrezen. Ljudje, ki ne vidijo na daleč, so kratkovidni, uporabljajo pa razpršilne leče. Zato tudi odgovor D ni ustrezen. Vrnimo se k vprašanju. Tu imamo dve leči in vira svetlobe: RAZPRŠILNO (B) in ZBIRALNO (C). Vključimo vir svetlobe in poglejmo, kaj se zgodi. Vidimo, da se pri leči iz primera B žarki razpršijo, pri primeru C pa zberejo v eno točko. Pravilni odgovor je C, saj nam bralna očala usmerjajo svetlobo v eno točko, torej se bo ta točka začela zelo segrevati, v naravi pa lahko tako segrevanje zaneti požar. Podrobnosti o prispevku
  2. Koristi namiznega ventilatorja: Na mizi za eksperimente imamo namizni ventilator, poleg njega pa dva merilnika temperature in čašo z vodo. Najprej bomo izmerili temperaturo zraka v našem studiu. Poglejmo, kaj se dogaja s temperaturo, če vključim ventilator. Opazimo, da NI sprememb. Temperatura je enaka. Ventilator torej ne hladi zraka. Na deščici imamo nalepljen malce drugačen merilnik temperature. Ta meri temperaturo na površini te ploščice, ki bo predstavljala našo kožo. Usmerimo ventilator na ploščico in merimo temperaturo. Opazimo, da se temperatura ni spremenila. Ventilator v prostoru zgolj meša zrak, zato je temperatura zraka nad kožo enaka. Podrobneje si oglejmo ventilator. Nanj smo pred snemanjem namestili senzor temperature, ki je meril temperaturo na našem ventilatorju. Kaj je izmeril? Vidimo, da se naš ventilator s časom segreva. To se zgodi zato, ker se pri vrtenju propelerja del energije pretvori tudi v toplotno. Ventilator pospešuje segrevanje zraka, saj ga celo sam greje, kar smo pokazali z našo meritvijo. Se spomnite merilnika, ki smo ga prej namočili v vodo? Ta bo predstavljal kožo z vodnimi kapljicami oziroma pôtom na njej. Merilnik vzamemo iz čaše in ga postavimo pred ventilator. Kaj opazimo? Temperatura se znižuje. Zakaj? Ventilator pospešuje izhlapevanje potu oz. vode v njem. Za izhlapevanje vode je potrebna energija, ki jo voda dobi iz kože. Zato se naša koža hladi. Odgovor C je torej pravilni odgovor. Podrobnosti o prispevku
  3. Sprememba tlaka v pločevinki: Vrelo vodo nalijemo v pločevinko. S prijemalom previdno potopimo pločevinko v led. Opazujemo, kaj se zgodi. Ko pločevinko potopimo v led, se voda v njej v hipu shladi, zato začne vodna para kondenzirati. Pri tem se močno zmanjša tlak v pločevinki. Ker je tlak v njej zdaj nižji od zunanjega, se pločevinka zmečka. Podrobnosti o prispevku
  4. Kaznovani starši otrok s prekomerno telesno težo : Debelost pri otrocih razumejo kot njihovo zlorabo, zato so starši lahko denarno kaznovani, če otrokom ne omogočijo zdravega življenja. Otroški zdravnik Primož Kotnik pravi, da nekatere države dejansko kaznujejo starše, če so njihovi otroci predebeli, celo Velika Britanija. Podobnih principov obravnave takšnih družin se poslužujejo tudi drugje po svetu, a le v primerih, ko je telesna teža otroka tako visoka, da je izpostavljen izrazito velikemu tveganju za zaplete.  Podrobnosti o prispevku
  5. Plinski terminal: Terminal sestavlja več velikih objektov, v katerem se shranjuje zemeljski plin. Njihovi postavitvi so v preteklosti v Sloveniji nasprotovali, saj bi to zelo slabo vplivalo na okolje, predvsem v severnem delu Jadranskega morja, kjer bi terminal stal.  Podrobnosti o prispevku
  6. Glasbena terapija: Glasbena terapija je ena izmed možnosti za reševanje duševne stiske. Z njo med drugim pomagajo na primer otrokom z razvojnimi težavami, motnjami hranjenja, avtizmom ali depresijo. Podrobnosti o prispevku
  7. 25 let Konvencije o otrokovih pravicah: 20. novembra 1989 je bila sprejeta Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah. Podpisale so jo skoraj vse države sveta in se tem zavezale, da bodo vsem otrokom, ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, veroizpoved in politično ali drugo prepričanje, zagotovile preživetje in razvoj. Konvencija tudi določa, da imajo vsi otroci pravico do igre in prostega časa. Podrobnosti o prispevku
  8. 1. svetovna vojna: Prva svetovna vojna znana je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo si bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa in njihovi zavezniki. Sprva manjši evropski spor na Balkanu je prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. V vojni je bilo 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih. Podrobnosti o prispevku
  9. Ločitev: Ko ljubezen med zakoncema mine, ni težko le tistim, ki se razidejo, ampak tudi otrokom, ki so v več kot polovici razpadlih zakonov. In teh ni malo - v polovici zakonov, kjer je prišlo do ločitve, živijo tudi otroci. Kako dejstvo, da je ljubezen med zakoncema minila, vpliva na otroke? Podrobnosti o prispevku
  10. Kresovi: Kresovanja so se iz tradicije prenesla v sodobni čas. Ta običaj so okoli leta 1890 prevzela delavska gibanja. S kurjenjem kresov so delavci opozarjali na svoje pravice in to počno še danes. Podrobnosti o prispevku
  11. Praznik dela: Odpotujmo 127 let v preteklost, piše se leto 1886. Veliko ljudi dela v tovarnah, vsak dan, od ponedeljka do nedelje, od jutra do večera. Za svoje delo dobijo zelo malo plačila. Delavci se zato organizirajo v skupine in sindikate, ki se borijo za njihove pravice. 1. maja v Chicagu v ZDA začnejo protestirati. Zahtevajo več pravic in osemurni delovnik. Podrobnosti o prispevku
  12. Človek in odnos do okolja: Človek in njegov odnos do svojega okolja. Risani film nas vodi od ubijanja žuželke samo zato, ker je, do izkoriščanja narave, ki uhaja izpod nadzora.  Podrobnosti o prispevku
  13. Gregorjevo: Ljudsko izročilo pravi, da se 12. marca ženijo ptički, saj je gregorjevo. Legenda o tem prazniku sega v šesto stoletje, ko je papež Gregor Veliki slavil god prav na prvi spomladanski dan, 21. marca. A leta 1582, ko so opustili stari julijanski koledar, se je gregorjevo premaknilo, zato ga praznujemo nekoliko prej, in sicer 12. marca. Podrobnosti o prispevku
  14. Življenje otrok v Malaviju: V Afriki so razmere za šolstvo povsem drugačne kot v Sloveniji in drugih evropskih mestih oziroma povsod v razvitem svetu. V Malaviju za lepši vsakdan otrok poskrbijo slovenski prostovoljci društva Ela, ki skrbi za njihovo izobraževanje. Podrobnosti o prispevku
  15. Grizenje nohtov: 60 odstotkov otrok naj bi občasno imelo težave z grizenjem nohtov, težava pesti tudi malo manj kot polovico najstnikov. Kakšni so vzroki za to navado, kakšne so posledice in kako se je znebiti? Podrobnosti o prispevku
  16. Učenje z elektronskimi učbeniki in tablicami: Pri pouku namesto listanja papirnatih učbenikov uporaba tabličnih računalnikov in elektronskih učbenikov na dotik? To že počnejo učenci na šolah vključenih v pilotna projekta e-učbenik in e-šolska torba. Ti imajo poleg učbenikov na mizah tudi tablične računalnike. Pri »tabličnem« pouku matematike obiskali smo petošolce OŠ Bršljin. Podrobnosti o prispevku
  17. Virus HPV: HPV ali humani papilomavirus je ime za več kot 100 različnih vrst virusov, ki so lahko bolj ali manj nevarni. Z njim se okuži več kot osem izmed desetih ljudi, pa tega sploh ne vedo, saj virus v večini primerov ne povzroča hujših težav in telo se pozdravi samo. Najbolj nevarne vrste teh virusov pa povzročajo raka. Šestošolke se lahko tudi preventivno cepijo. Podrobnosti o prispevku
  18. Umivanje rok: Umivanje rok je osnovni in najpreprostejši ukrep pri preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni. Na naših rokah ostanejo različni mikrobi, ki jih dobimo ob dotikanju različnih površin kot so kljuke, gumbi v dvigalih, ograje, igrala … Z milom in čisto vodo z rok speremo večino mikrobov in s tem skrbimo za svoje zdravje. Podrobnosti o prispevku
  19. Kako se učinkovito učiti?: Učenje je del šolskega vsakdana. Da osvojimo nova znanja, moramo večkrat prebrati nove informacije in naučeno tudi ponoviti. Z učenjem ne odlašajmo do zadnjega dne, saj kampanjsko učenje ne prinaša dolgoročnih uspehov. Infodrom svetuje, kako se učinkovito učiti. Podrobnosti o prispevku
  20. Infodrom: Kako nositi šolsko torbo: Osnovnošolci o tem, kako je moderno, strokovnjak pa o tem, kako je zdravo nositi včasih pretežko šolsko torbo. Podrobnosti o prispevku
  21. Infodrom: Kaj je kemično orožje: Kemično orožje je sestavljeno iz zelo strupenih snovi. V večini primerov je v obliki plina in ga človek ne opazi. Zadostna količina bojnega strupa v stiku s človekom povzroči smrt ali pa hude in trajne poškodbe kot slepota ali ohromitev. Podrobnosti o prispevku