1. Cerkljanski lavfarji: Vsako leto 46 dni pred veliko nočjo na torek pride k nam pust. Norčavi dan, ko ulice preplavijo maškare.  
2. Waldorfska šola: Ko rečemo ocene, vas večina najbrž pomisli na številke od 1 do 5, a na Waldorfski šoli, ki je zasebna, je malo drugače. Tam so ocene opisne. Učitelji ocene na Waldorfski šoli preverjajo približno vsake štiri tedne, kolikor traja ocenjevalno obdobje ali epoha, kot mu pravijo. Nato pa sledi praznik znanja – dan, ko učenci pišejo test. Tega učiteljica opisno oceni, pri čemer upošteva učenčev odnos do dela in tudi njegovo sodelovanje pri pouku. Če starši ali učenci želijo, pa lahko ob koncu leta opisno na šoli pretvorijo tudi v številke.  
3. Dan samostojnosti in enotnosti : Dan samostojnosti in enotnosti je državni praznik v Sloveniji, ki se ga praznuje 26. decembra in je dela prost dan. Na ta dan se spomnimo razglasitve plebiscita leta 1990, s katerim je Slovenija postala samostojna država.  
4. Božično drevo: Tradicija pravi, da naj bi božično drevo in jaslice postavljali postavljali šele na predvečer božiča. Nekoč so ga krasili z jabolki, angelčki, bomboni, svečami, danes pa je vse več kroglic in lučk. Običaj krašenja dreves sega že v čase pred našim štetjem, od 17. stoletja dalje pa se je iz Nemčije postopoma razširil po vsem svetu.  
5. Pravoslavna vera : Potujmo v zgodovino, v 4. stoletje. Takrat je krščanska vera priznavala pet velikih vladarjev, ki jih imenujemo patriarhi. Vsak izmed njih je vladal svoji cerkveni skupnost. Najmočnejša skupnost je bila v Rimu, ki je bil tudi sedež rimskega cesarstva. Rimski patriarh je imel zato največji vpliv. Poimenovali so ga papež. V letu 330 je cesar središče rimskega cesarstva prestavil v Carigrad in to je bil začetek razkola med vzhodom in zahodom. Posledično so se pojavila tudi nesoglasja med rimskim patriarhom, papežem ter carigrajskim patriarhom. Papež je namreč želel oblast nad drugimi patriarhi, a carigrajski patriarh se mu je uprl. Tako sta nastali rimskokatoliška in pravoslavna cerkev. 
6. Krožek finančnega opismenjevanja: Na krožku finančnega opismenjevanja na več kot 40-ih osnovnih šolah po Sloveniji se te dni učijo, kako bi se lahko izognili nenadzorovanemu zapravljanju v trgovinah. Obiskali smo mlade iz Velenja. 
7. Reciklirani okraski in darila: Bleščeči svetleči december je že skoraj na višku in praznične luči so prižgane že v skoraj vseh mestih. Tiste, ki morajo na okraske čakati do čisto pravih praznikov, pa so domače jelke. Ker smo Infodromovci še kar eko, smo se pozanimali, kako narediti okraske, ki bi bili prijazni nam kot tudi naravi. Na eko ustvarjalno misijo je odšla naša Ana. 
8. Medvrstniško nasilje : Si bil že kdaj priča medvrstniškemu nasilju? Na takšno nasilje opozarjajo tudi plakati.  
9. Kakšno je delo kapetanke : Otroški poročevalec Aljaž Žiberna je obiskal Aljo Berčič Ivanuš, prvo in edino žensko, ki je postala kapetanka Adrie Airways. 
10. Brez alkohola za volan: V veselem decembru se zaradi prazničnega razpoloženja pogosteje kot navadno družimo in veselimo. Odrasli pri tem radi spijejo tudi kaj alkohola. Če opiti sedejo za volan, so posledice lahko usodne. Prav zato poteka akcija 0,0 šofer - trezna odločitev, ki odrasle poziva k odgovornemu pitju alkohola. Kaj tem menijo mladi, smo preverili na Osnovni šoli Franceta Prešerna iz Kranja. 
11. Migrantka Emilija iz Ukrajine: Številni ljudje se morajo zaradi vojne ali zato, ker so kršene njihove človekove pravice, odseliti na tuje. Drugi se za odhod v tujino odločijo zaradi študija ali službe. Vse te z eno besedo imenujemo migranti. Med njimi je tudi 11-letna Emilija, ki je zaradi nemirov v Ukrajini z mamo prišla v Slovenijo. 
12. Kdo je Miklavž: Miklavž oziroma sveti Nikolaj naj bi tudi v resnici živel. Gre za svetnika Nikolaja, ki se je rodil okrog leta 256. Njegovi starši so umrli, ko je bil še majhen. Znano je le to, da je veliko potoval in pozneje kot ugleden in pobožen mož postal škof na območju današnje Turčije. Zelo znan je bil kot dobrotnik, ki je rad pomagal ubogim ljudem in obdaroval otroke. God ima 6. decembra.  
13. Ta veseli dan kulture: Ob obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna poteka Ta veseli dan kulture. Zgodila se je kar 350 brezplačnih dogodkov v 65 krajih po Sloveniji. 
14. Šolska kosila in veroizpoved: Osnovne šole so dolžne zagotoviti malico za vsakega učenca. Nekateri učenci pa po pouku v šoli jedo tudi kosilo. Kaj pa takrat, ko na primer zaradi vere učenci določenih živil ne jedo? Je šola dolžna ponuditi drugačen obrok? 
15. Kazni v šoli: Ste morda pomislil, kako bi bilo, če bi vsak počel tisto, kar mu pade na pamet? A v resnici bi kmalu nastala popolna zmešnjava, ki nazadnje nikomur ne bi bila všeč. Pravila nas torej varujejo. Kadar vemo, čemu so namenjena, jih laže spoštujemo. Če jih ne, dobimo kazen. Naša Tina je raziskala, kako je s kaznovanjem v šolah.  
16. Kaj se dogaja v kanalizaciji : Stranišče sploh ni nepomembna reč; obiščemo ga okoli šestkrat na dan. Medtem ko dve milijardi in pol ljudi nima primerno urejenih sanitarij, milijarda pa stranišč sploh nima, se v Evropi ukvarjamo predvsem s tem, kaj narediti z ogromnimi količinami odpadne vode iz kopalnic. Naš otroški poročevalec se je ob današnjem svetovnem dnevu stranišč odpravil na posebno misijo. Raziskal je, kam izgine vse, kar spustimo v školjko. 
17. Konferenca o vključenosti otrok in mladostnikov: Zveza prijateljev mladine Slovenije, Varuh človekovih pravic Republike Slovenije in Središče za zagovorništvo in informiranje o pravicah otrok in mladostnikov pri Zvezi prijateljev mladine ter Dijaška organizacija Slovenije so v sodelovanju z Državnim zborom pripravili konferenco o vključenosti otrok in mladostnikov. S konferenco so obeležili 25. obletnico sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah. 
18. Martinovo : Že v času pred našim štetjem, ko so na naših tleh še živeli Rimljani so se v jesenskih praznovanjih in pojedinah naši predniki zahvaljevali bogovom za dobro letino. Darovali so jim hrano in živali, pogosto gosi, saj se prav v tem času goske selijo na jug. Hkrati pa so jih prosili tudi, da naj bo naslednje leto enako dobro. 
19. Referendum v Kataloniji : Katalonija je pokrajina ob meji s Francijo in Andoro, v kateri živi dobrih sedem milijonov ljudi. Katalonija ni neodvisna država, a je dokaj samostojna - ima svojo vlado in predsednika vlade. Katalonci si želijo, da bi bila neodvisna država z lastnim jezikom in odločanjem o tem, kam s svojim denarjem. Španske oblasti pa zahtevajo, da Katalonija ostane del Španije. 
20. Zakaj so te počitnice krompirjeve?: Že dolgo jesenskim počitnicam rečemo krompirjeve. Kaj mislite, od kod takšno poimenovanje? 
21. Otroški poročevalec pri ministrici za šolstvo: Naš otroški poročevalec Arne se je srečal z ministrico za izobraževanje Stanko Setnikar Cankar, in jo vprašal tudi, ali bi lahko kako uredili, da bi bile počitnice malo daljše. 
22. Zakaj je v okolju preveč ogljikovega dioksida: Ogljikov dioksid je molekula, sestavljena iz dveh atomov kisika in atoma ogljika. Ima najpomembnejši vpliv na spreminjanje našega podnebja, ki lahko ogrozi človeka. Zato so včeraj na Vrhu EU, kjer so se srečali šefi držav, torej tudi naš premije Cerar, po nočni maratonski seji sklenili, da bodo ukrepali. 
23. Knjižnica za slepe: Otroška poročevalka Mia je obiskala nove prostore Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani. V njej lahko s prstnimi blazinicami berejo vsi tisti, ki poznajo brajico - posebno pisavo slepih in slabovidnih ali pa prisluhnejo zvočnim knjigam. 
24. 10 let Slovenije v Evropski uniji: : Leta 1991 Slovenija zapusti državo Jugoslavijo, med razlogi za odcepitev je tudi želja, da bi se lahko kot samostojna država čim prej priključila nastajajoči združeni Evropi. Ker želi postati članica, mora svoje zakone prilagoditi evropskim, zato se s predstavniki članic Evropske unije veliko dogovarja in pogaja, o tem kaj je potrebno spremeniti. 
25. Svetovni dan tuberkoloze: Tuberkuloza je nalezljiva bolezen, ki okuži predvsem pljuča in je bila še pred leti smrtna. Danes je dan boja proti tuberkulozi, za katero vsako leto zboli okoli devet milijonov ljudi po svetu, v Sloveniji le okoli 140. 
26. Volitve v evropski parlament: V volitvah se pomerijo različne politične stranke, ki želijo, da bi čim več njihovih članov prišlo v Evropski parlament. Te volitve nastopijo vsake pet let, kjer ljudje izvolijo osem ljudi, ki bo sedelo v evropskem parlamentu. 
27. Spolno nasilje : Slovenska policija vsako leto obravnava okoli 200 primerov spolnih zlorab otrok, ki jih najpogosteje zagrešijo prav njihovi najbližji. Zato želijo policisti z akcijo, ki so jo poimenovali Nekatere skrivnosti ne smejo ostati skrite, mlade poučiti o tem, kako prepoznati zlorabo in kaj storiti, če se ta zgodi njim ali komu, ki ga poznajo. 
28. Božič: Božič je tradicionalni praznik v cerkvenem koledarju, ki ga v katoliških, protestantskih in v večini pravoslavnih cerkva praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa, čeprav natančen datum njegovega rojstva ni znan. 
29. Pravoslavni božič: Pravoslavni kristjani praznujejo božič 7. januarja, 13 dni pozneje kot katoliški in tudi novo leto bodo slavili šele čez teden dni. To pa zato, ker Pravoslavna cerkev še vedno upošteva časovno štetje po koledarju Gaja Julija Cezarja ali julijanskem koledarju. Predbožični večer smo preživeli z družino Jovanović, ki nam je predstavila običaje tega praznika. 
30. Svetovni dan pozdrava: 21. novembra je svetovni dan pozdrava, leta 2013 je štiridesetletnica tega svetovnega dne. Na ta dan naj bi se spomnili, kako pomemben je pozdrav in pozdravili vsaj deset ljudi. Pozdravljanje je namreč lepa navada in del osnovne kulture vsakega človeka. 
31. Divali ali praznik luči: Ljudje različnih ver, hindujci, sikhi in džainisti, s prižiganjem oljne svečke slavijo divali ali praznik luči. Svetloba predstavlja zmago dobrega nad zlim, praznovanje pa traja pet dni in ga podobno kot pri nas božič spremljajo druženje, dobre želje in pojedine. Tako pri nas praznuje tudi 8-letna Višnupriya Lebar. 
32. Zagovornik otrokovih pravic: Kaj storiti, ko svojih težav ne moreš rešiti sam ali s prijatelji, po vrhu vsega pa te ne razumejo niti starši? K sreči obstaja zagovornik otrokovih pravic, ki je do zdaj posredoval že v skoraj 400 primerih. Kdo je torej zagovornik otrokovih pravic in kako lahko pomaga? 
33. Otroško delo v Evropi: Mednarodna organizacija dela je v najnovejšem poročilu sporočila, da se je število otrok, ki delajo od leta 2000 zmanjšalo za tretjino. Še vedno po vsem svetu dela 168 milijonov otrok, starih od 5 do 14 let. Organizacija opozarja, da ti otroci še vedno delajo v nevarnih okoliščinah, v rudnikih ali tekstilni industriji. Največkrat morajo otroci delati zato, ker njihovi starši ne zaslužijo dovolj za preživetje. To se dogaja tudi v Evropi, ker se je zaradi gospodarske krize v stiski znašlo še več družin. 
34. Disleksija: Disleksija je motnja sposobnosti branja ali razumevanja prebranega, saj oseba med branjem in pisanjem črke pomeša, jih zamenjuje ali pa izpušča. S specifičnimi učnimi težavami kot je disleksija se spopada 6500 slovenskih otrok, med njimi tudi 10-letni Filip. Predstavljamo njegovo zgodbo. 
35. Teden mobilnosti 2012: Evropska komisija opozarja, da je ozračje preveč onesnaženo tudi v nekaterih slovenskih mestih in zahteva, naj nekaj ukrenemo, da se bo zrak zboljšal. Za velike premike so torej odgovorni politiki, za majhne, ki so včasih prav prijetni, pa se lahko potrudimo tudi sami. Denimo tako, da namesto avtomobilov uporabimo kolo, javni prevoz ali odidemo peš.  
36. Otroško delo v Tanzaniji: Skoraj 250 milijonov otrok po vsem svetu vsak dan dela, čeprav je delo otrok prepovedano. Največ otrok dela v azijskih, tihooceanskih in afriških državah. Predstavljamo zgodbo 13-letnega Richarda, iz Tanzanije v Afriki, ki dela v dnevnem kopu zlata. 
37. Muslimani v Sloveniji: V Sloveniji živijo ljudje različnih veroizpovedi, med njimi okoli 50 tisoč muslimanov. Muslimani bodo po več desetletjih prizadevanj končno dobili tudi skupni prostor za obrede - džamijo. 14. septembra so zanjo položili temeljni kamen, zgrajena pa naj bi bila čez tri leta.