1. Božično drevo: Tradicija pravi, da naj bi božično drevo in jaslice postavljali postavljali šele na predvečer božiča. Nekoč so ga krasili z jabolki, angelčki, bomboni, svečami, danes pa je vse več kroglic in lučk. Običaj krašenja dreves sega že v čase pred našim štetjem, od 17. stoletja dalje pa se je iz Nemčije postopoma razširil po vsem svetu.  
2. Medvrstniško nasilje : Si bil že kdaj priča medvrstniškemu nasilju? Na takšno nasilje opozarjajo tudi plakati.  
3. Kdo je Miklavž: Miklavž oziroma sveti Nikolaj naj bi tudi v resnici živel. Gre za svetnika Nikolaja, ki se je rodil okrog leta 256. Njegovi starši so umrli, ko je bil še majhen. Znano je le to, da je veliko potoval in pozneje kot ugleden in pobožen mož postal škof na območju današnje Turčije. Zelo znan je bil kot dobrotnik, ki je rad pomagal ubogim ljudem in obdaroval otroke. God ima 6. decembra.  
4. Martinovo : Že v času pred našim štetjem, ko so na naših tleh še živeli Rimljani so se v jesenskih praznovanjih in pojedinah naši predniki zahvaljevali bogovom za dobro letino. Darovali so jim hrano in živali, pogosto gosi, saj se prav v tem času goske selijo na jug. Hkrati pa so jih prosili tudi, da naj bo naslednje leto enako dobro. 
5. Božič: Božič je tradicionalni praznik v cerkvenem koledarju, ki ga v katoliških, protestantskih in v večini pravoslavnih cerkva praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa, čeprav natančen datum njegovega rojstva ni znan. 
6. Pravoslavni božič: Pravoslavni kristjani praznujejo božič 7. januarja, 13 dni pozneje kot katoliški in tudi novo leto bodo slavili šele čez teden dni. To pa zato, ker Pravoslavna cerkev še vedno upošteva časovno štetje po koledarju Gaja Julija Cezarja ali julijanskem koledarju. Predbožični večer smo preživeli z družino Jovanović, ki nam je predstavila običaje tega praznika. 
7. Zagovornik otrokovih pravic: Kaj storiti, ko svojih težav ne moreš rešiti sam ali s prijatelji, po vrhu vsega pa te ne razumejo niti starši? K sreči obstaja zagovornik otrokovih pravic, ki je do zdaj posredoval že v skoraj 400 primerih. Kdo je torej zagovornik otrokovih pravic in kako lahko pomaga? 
8. Otroško delo v Evropi: Mednarodna organizacija dela je v najnovejšem poročilu sporočila, da se je število otrok, ki delajo od leta 2000 zmanjšalo za tretjino. Še vedno po vsem svetu dela 168 milijonov otrok, starih od 5 do 14 let. Organizacija opozarja, da ti otroci še vedno delajo v nevarnih okoliščinah, v rudnikih ali tekstilni industriji. Največkrat morajo otroci delati zato, ker njihovi starši ne zaslužijo dovolj za preživetje. To se dogaja tudi v Evropi, ker se je zaradi gospodarske krize v stiski znašlo še več družin. 
9. Disleksija: Disleksija je motnja sposobnosti branja ali razumevanja prebranega, saj oseba med branjem in pisanjem črke pomeša, jih zamenjuje ali pa izpušča. S specifičnimi učnimi težavami kot je disleksija se spopada 6500 slovenskih otrok, med njimi tudi 10-letni Filip. Predstavljamo njegovo zgodbo. 
10. Teden mobilnosti 2012: Evropska komisija opozarja, da je ozračje preveč onesnaženo tudi v nekaterih slovenskih mestih in zahteva, naj nekaj ukrenemo, da se bo zrak zboljšal. Za velike premike so torej odgovorni politiki, za majhne, ki so včasih prav prijetni, pa se lahko potrudimo tudi sami. Denimo tako, da namesto avtomobilov uporabimo kolo, javni prevoz ali odidemo peš.  
11. Otroško delo v Tanzaniji: Skoraj 250 milijonov otrok po vsem svetu vsak dan dela, čeprav je delo otrok prepovedano. Največ otrok dela v azijskih, tihooceanskih in afriških državah. Predstavljamo zgodbo 13-letnega Richarda, iz Tanzanije v Afriki, ki dela v dnevnem kopu zlata. 
12. Muslimani v Sloveniji: V Sloveniji živijo ljudje različnih veroizpovedi, med njimi okoli 50 tisoč muslimanov. Muslimani bodo po več desetletjih prizadevanj končno dobili tudi skupni prostor za obrede - džamijo. 14. septembra so zanjo položili temeljni kamen, zgrajena pa naj bi bila čez tri leta.