Razvrščanje
po naslovu po datumu
 

Prispevki  (27)
  1. Kolišče - virtualna rekonstrukcija: Rekonstrukcija predstavlja pogled na koliščarsko naselje Podrobnosti o prispevku
  2. Ilirske province - Slovenija: Predstavitev predstavlja pomen Ilirskih provinc za Slovence in je oblikovana kot elektronski zvezek. Nastala je kot tekmovalna predstavitev osnovnošolke za 15. festival računalništva (2009). Z njo je zasedla 2. mesto med predstavitvami. Na ponujeni povezavi si lahko pregledate vsebino, za uporabo v razredu pa si prenesite zazipan dokument na svoj računalnik. Podrobnosti o prispevku
  3. 20 let schengenskega območja: Schengenski sporazum je dogovor med evropskimi državami, ki je uveljavil ukinitev mejnih kontrol za notranjih mejah držav podpisnic sporazuma, da bi s tem spodbudili prost pretok blaga, informacij, denarja in ljudi. Na zunanjih mejah schengenskega območja pa ostaja strog nadzor.  Podrobnosti o prispevku
  4. Arheologinja: Že več mesecev v središču Ljubljane prenavljajo Slovensko cesto in pred kratkim so naleteli na čisto prvi arheološki zaklad: odkrili so grob s kamnito skrinjo, v kateri je steklena žara s posmrtnimi ostanki veljaka iz časa rimske Emone.  Podrobnosti o prispevku
  5. Manjšina na avstrijskem Koroškem: Potujemo v leto 1920. Po koncu prve svetovne vojne so avstrijsko Koroško razdelili na dve območji. Imenovali sta se cona A in cona B. Takrat je ljudstvo glasovalo ali naj ti dve območji pripadata Avstriji ali tedanji Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ker se je večina ljudi odločila za Avstrijo, je na avstrijskem Koroškem ostala slovenska manjšina.  Podrobnosti o prispevku
  6. Zeleni Kras: Enkratna predstavitev Krasa! Film je nastal v okviru projekta Park Zelenega Krasa, ki ga je delno financirala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Trajanje 11 minut. Podrobnosti o prispevku
  7. Holokavst, Ana Frank: Natanko pred sedemdesetimi leti, 27. januarja, so vojaki ruske Rdeče armade vkorakali v največje nacistično taborišče, v Auschwitz-Birkenau na Poljskem. Dogodkov iz te vojne so se spomnili tudi v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani, ki so ga danes obiskali mladi.  Podrobnosti o prispevku
  8. Kako je A. Nobel povezan s Slovenijo : Nobelove nagrade so poimenovane po Alfredu Nobelu, ki si je zamislil podeljevanje tovrstnih nagrad in jim tudi namenil svoje premoženje. Nobel pa je na poseben način povezan tudi s Slovenijo. Podrobnosti o prispevku
  9. Odnosi med ZDA in Kubo: Ohlajene odnose imata ameriški državi Kuba in ZDA. Po več desetletjih sporov se je predsednik ZDA Obama odločil, da je napočil čas za otoplitev. Podrobno pod lupo poglejmo, zakaj sta državi sploh sprti. Kuba in ZDA sta v političnem in gospodarskem sporu že več kot 50 let, zdaj pa se trudita za boljše odnose. Podrobnosti o prispevku
  10. Živali v vojni : Pred stotimi leti se je po svetu razplamtela prva svetovna vojna, ki je potekala tudi na današnjem slovenskem ozemlju. Na današnji dan pred 97-imi leti pa sta Nemčija in Rusija sklenili premirje. Vojne s tem še ni bilo konec, trajala je še skoraj eno leto, v spopadih pa so morale sodelovati celo živali.  Podrobnosti o prispevku
  11. Božični kviz - videokviz: Resen pa tudi zabaven kviz za zadnje šolske ure pred novoletnimi počitnicami kot samostojna naloga na spletu. Povezava do naloge v PowerPointu, ki jo lahko prilagajate.  Podrobnosti o prispevku
  12. Kdo so sindikati : va sindikalna gibanja so nastala v prvi polovici 19. stoletja kot protiutež moči delodajalcev (kapitalistov). V času industrijske revolucije se tovarne množično odpirajo. Veliko delavcev je neizobraženih, zato jih lastniki tovarn pogosto izkoriščajo - delavci delajo dolgo, opravljajo težko in nevarno delo ter zato dobijo zelo majhno plačilo.  Podrobnosti o prispevku
  13. Martinovo : Že v času pred našim štetjem, ko so na naših tleh še živeli Rimljani so se v jesenskih praznovanjih in pojedinah naši predniki zahvaljevali bogovom za dobro letino. Darovali so jim hrano in živali, pogosto gosi, saj se prav v tem času goske selijo na jug. Hkrati pa so jih prosili tudi, da naj bo naslednje leto enako dobro. Podrobnosti o prispevku
  14. Referendum v Kataloniji : Katalonija je pokrajina ob meji s Francijo in Andoro, v kateri živi dobrih sedem milijonov ljudi. Katalonija ni neodvisna država, a je dokaj samostojna - ima svojo vlado in predsednika vlade. Katalonci si želijo, da bi bila neodvisna država z lastnim jezikom in odločanjem o tem, kam s svojim denarjem. Španske oblasti pa zahtevajo, da Katalonija ostane del Španije. Podrobnosti o prispevku
  15. Kdo je izumil denar?: Ljudje v kameni dobi še niso poznali bankovcev in kovancev. Namesto da bi kupovali, so si v srednji kameni dobi izmenjevali dobrine. Recimo: lovec je živalsko kožo zamenjal za orožje. Kasneje so začeli izmenjevati kovinske izdelke. Takšni izmenjavi rečemo blagovna menjava.  Podrobnosti o prispevku
  16. Rimljani na slovenskih tleh: Pred več kot 2000 leti so v naših krajih vladali Rimljani in tu ustanovili mnoga mesta: Celeia, Norik, Poetovio, Emona. Saj poznate ta imena iz šole, a ne?  Podrobnosti o prispevku
  17. Hladna vojna: Hladna vojna je obdobje groženj in napetosti med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. Podrobnosti o prispevku
  18. Dan upora proti okupatorju: Po svetu divja druga svetovna vojna. Slovenijo so zasedli okupatorji - Nemci, Madžari in Italijani. Okupirati pomeni zasesti. Okupatorji si prizadevajo, da bi dežela postala njihova last. Želijo izbrisati naš jezik, kulturo in običaje. Okupatorji preselijo veliko ljudi v taborišča, kjer morajo delati, mnogo jih tam tudi umre. Slovenci imajo tega dovolj, zato ustanovijo Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Ustanovni sestanek Osvobodilne fronte (OF) je bil 26. aprila 1941, kar v stanovanju književnika Josipa Vidmarja v Ljubljani. 27. aprila 1941 OF pozove vse Slovence, da se z orožjem uprejo okupatorju. Po treh letih težkega boja jim uspe pregnati okupatorje s slovenskega ozemlja. Podrobnosti o prispevku
  19. Življenje Koliščarjev: Osnovnošolci so pripravili razstavo Koliščarji v otroških očeh. V zadnji polovici leta dneve preživljali kot arheologi in restavratorji ter se pri tem veliko naučili. Podrobnosti o prispevku
  20. Udeležba Slovencev na olimpijskih igrah: Na prvih zimskih olimpijskih igrah leta 1924 v Chamonixu so Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev zastopala tudi dva Slovenca: Zdenko Švigelj in Vladimir Kajzelj. V svoji disciplini, teku na smučeh, sta se uvrstila med zadnje. Podrobnosti o prispevku
  21. Zgodovina olimpijskih iger: Stari Grki so v mestu, imenovanem Olimpija, vsaka štiri leta priredili največje športno tekmovanje. Atleti so se merili v teku, metu diska in borbah. Za nagrado so prejeli lovorjev venec, v času olimpijskih iger pa je veljala prekinitev vojskovanja med grškimi mestnimi državicami. Igre so prirejali v čast boga Zevsa. Leta 393 rimski cesar Teodozij uzakoni krščanstvo in prepove čaščenje grških bogov, s tem pa tudi olimpijske igre. Podrobnosti o prispevku
  22. Izkušnja v koncentracijskem taborišču: Koncentracijska taborišča so bili veliki zapori, kjer so množično umirali številni ljudje, predvsem Judi. Grozote koncentracijskih taborišč so doživeli tudi številni Slovenci. Eden takih je Tone Šavelj, ki je bil interniran, se pravi zaprt, v taborišču v Italiji. Z njim se je pogovarjal naš otroški poročevalec Domen. Podrobnosti o prispevku
  23. Dan reformacije: Dan reformacije je za Slovence pomemben praznik. Nosilec reformacije na Slovenskem je bil Primož Trubar s svojo prvo knjigo v slovenščini, Katekizem. Reformacija je na slovensko ozemlje prišla iz Nemčije. Tam je duhovnik Martin Luther zahteval, naj se Rimskokatoliško cerkev reformira oziroma spremeni. Ni se mu zdelo prav, da cerkev ljudem odpušča grehe proti plačilu. Trdil je tudi, da bi morala Cerkev prevesti Biblijo iz latinščine v ljudske jezike, tako da bi jo lahko razumeli tudi navadni ljudje.  Podrobnosti o prispevku
  24. Koroški plebiscit: Na avstrijskem Koroškem so 10. oktobra 2013 obeležili 93. obletnico plebiscita, ki je po prvi svetovni vojni določil mejo med tedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo. Veliko Slovencev se je takrat odločilo, da bodo spadali pod Avstrijo. V spomin na ta dogodek vsako leto v Celovcu poteka slavnostna proslava, tokrat pa je bilo na njej prvič slišati slovensko besedo in slovensko pesem. Podrobnosti o prispevku
  25. Državni praznik dan vrnitve Primorske k matični državi: Po drugi svetovni vojni se leta 1947 zmagovalci vojne srečajo v Parizu in podpišejo tako imenovano Pariško mirovno pogodbo ... Podrobnosti o prispevku
  26. Naša zgodovina v 2 minutah: Zgodovina Zemlje in njenih prebivalcev v samo 2 minutah. Pretresljivo:iz niča v nič. Podrobnosti o prispevku
  27. Evropa skozi zgodovino: Evropa se je spreminjala skozi zgodovino. Kaj vse se je dogajalo, kdo je zasedal zdajšnje ozemlje naše države, kdo je premagal Mongole, katera država je bila največja ...  Podrobnosti o prispevku