Razvrščanje
po naslovu po datumu
 

Prispevki  (34)
  1. Zgodovina Zemlje v 6 minutah:  Podrobnosti o prispevku
  2. Naša zgodovina v 2 minutah: Zgodovina Zemlje in njenih prebivalcev v samo 2 minutah. Pretresljivo:iz niča v nič. Podrobnosti o prispevku
  3. Taljenje ledu in dvig morske gladine: Arktiko najdemo na severnem ledenem polu. Na Arktiki v glavnem najdemo velike kose ledu, ki plavajo na vodi. Na vodo že delujejo s svojo težo, zato se pri taljenju višina morske gladine ne bo poviševala. V ostalih primerih pa je led na celinah, torej na površju, od koder se pri taljenju sceja v oceane. Dodatna voda, ki tako priteka v ocean, zvišuje vodno gladino. Podrobnosti o prispevku
  4. Zemlja - rojstvo planeta: Dokumentarec o rojstvu planeta Zemlja pred 4,5 bilijoni let. Trajanje:1 ura 31 minut. Podrobnosti o prispevku
  5. Kaj raste v džungli?: Izraz džungla označuje tropske deževne gozdove. Firbcologinji v Botaničnem vrtu odkrijeta, kaj raste v držungli in tudi, kako izgleda kokosova palma, avokadovec in mesojedke.  Podrobnosti o prispevku
  6. Kakšno je življenje na Antarktiki?: Na Antarktiki vladajo skrajne vremenske razmere. Temperatura se spusti celo do 90 stopinj pod ničlo. Veter piha s hitrostjo 300 km/h. Firbcologinji izvesta, kdo so bili prvi raziskovalci te najbolj osamljene celine na svetu in katere živali živijo tam. Podrobnosti o prispevku
  7. Zeleni Kras: Enkratna predstavitev Krasa! Film je nastal v okviru projekta Park Zelenega Krasa, ki ga je delno financirala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Trajanje 11 minut. Podrobnosti o prispevku
  8. Pribežniki iz Libije: Ljudje iz Libije se zaradi groženj skupine Islamska država ne počutijo več varno in se množično odločajo za nevarno plovbo čez Sredozemsko morje do italijanskega otoka Lampedusa. Kriminalnim združbam plačajo veliko denarja, da jih te v do roba polnih in slabo vzdrževanih čolnih pošljejo na nevarno plovbo do Evrope, kjer upajo, da bodo živeli bolje.  Podrobnosti o prispevku
  9. Lunarno novo leto: Novo leto se tako začne takrat, ko se Luna znajde na navidezni ravni črti med Zemljo in Soncem in to je danes. Minilo je leto konja in začenja se leto koze. Obiskali smo mlado kitajsko, ki živi v Sloveniji. Podrobnosti o prispevku
  10. Prašni delci v zraku : Onesnaženost zraka je velik okoljski problem. Prav danes je nevladna organizacija Cipra predstavila raziskavo o onesnaženosti zraka v Ljubljani. Če bi bil zrak v glavnem mestu takšen, kot predpisuje Svetovna zdravstvena organizacija, bi njegovi prebivalci v povprečju lahko živeli kar leto dlje. Podobne težave zaradi onesnaženosti zraka z delci imajo tudi številna druga slovenska mesta, razen primorskih. Poglejmo, za kakšne delce gre in kako ti vplivajo na naše zdravje.  Podrobnosti o prispevku
  11. Migrantka Emilija iz Ukrajine: Številni ljudje se morajo zaradi vojne ali zato, ker so kršene njihove človekove pravice, odseliti na tuje. Drugi se za odhod v tujino odločijo zaradi študija ali službe. Vse te z eno besedo imenujemo migranti. Med njimi je tudi 11-letna Emilija, ki je zaradi nemirov v Ukrajini z mamo prišla v Slovenijo. Podrobnosti o prispevku
  12. Otroci jamarji : V Sloveniji imamo okoli 11 tisoč jam, kar četrtina vseh pa je onesnaženih, predvsem s kosovnimi odpadki, kot so na primer pralni stroji. Ti so nevarni za zdravje ljudi, saj onesnažujejo podtalno, torej pitno vodo. Da bi ohranili občutljivo jamsko okolje in kras, jamarji onesnažena območja čistijo že nekaj let. Podrobnosti o prispevku
  13. Odpadna embalaža: Otroška poročevalka Ana Frank Bogataj je raziskala, kaj se zgodi z odvrženo embalažo. Slovenci je namreč vsako leto pridelamo kar 200 tisoč ton Podrobnosti o prispevku
  14. Zakaj Palestinci nimajo svoj države: Za novo državo ni dovolj le, da se zanjo odloči skupina ljudi, z njenimi mejami se morajo strinjati tudi sosednje in druge države. Palestina ima tem kar nekaj težav, kljub temu, da jo priznava že 135 držav, danes jo je priznala tudi Francija, o tem pa so razpravljali tudi slovenski poslanci. In v čem je pravzaprav problem? Na območju živijo Izraelci, ki imajo svojo državo in Palestinci, ki je nimajo. Kako je do tega prišlo?  Podrobnosti o prispevku
  15. Kaj se dogaja v kanalizaciji : Stranišče sploh ni nepomembna reč; obiščemo ga okoli šestkrat na dan. Medtem ko dve milijardi in pol ljudi nima primerno urejenih sanitarij, milijarda pa stranišč sploh nima, se v Evropi ukvarjamo predvsem s tem, kaj narediti z ogromnimi količinami odpadne vode iz kopalnic. Naš otroški poročevalec se je ob današnjem svetovnem dnevu stranišč odpravil na posebno misijo. Raziskal je, kam izgine vse, kar spustimo v školjko. Podrobnosti o prispevku
  16. Robot na kometu: Šest milijard kilometrov stran od Zemlje je pristajalni modul oziroma robot z laboratorijem - prvič v zgodovini človeštva pristal na kometu. Podrobnosti o prispevku
  17. Referendum v Kataloniji : Katalonija je pokrajina ob meji s Francijo in Andoro, v kateri živi dobrih sedem milijonov ljudi. Katalonija ni neodvisna država, a je dokaj samostojna - ima svojo vlado in predsednika vlade. Katalonci si želijo, da bi bila neodvisna država z lastnim jezikom in odločanjem o tem, kam s svojim denarjem. Španske oblasti pa zahtevajo, da Katalonija ostane del Španije. Podrobnosti o prispevku
  18. Kdo je izumil denar?: Ljudje v kameni dobi še niso poznali bankovcev in kovancev. Namesto da bi kupovali, so si v srednji kameni dobi izmenjevali dobrine. Recimo: lovec je živalsko kožo zamenjal za orožje. Kasneje so začeli izmenjevati kovinske izdelke. Takšni izmenjavi rečemo blagovna menjava.  Podrobnosti o prispevku
  19. Kaj imajo cenejša jabolka z Rusijo in EU: Letina jabolk je bila letos zelo obilna, predvsem zaradi lepe pomladi in ne prevročega poletja. Vendar pa velika količina ni edini vzrok, da lahko letošnjo jesen jabolka kupujemo ceneje, kot smo jih lani in predlani. Kaj je še vzrok za to? Podrobnosti o prispevku
  20. Praznovanje kurbam bajrama: Muslimani so praznovali kurbam bajram, praznik žrtvovanja, ki sledil tradicionalnemu muslimanskemu romanju v Meko – hadžu. Podrobnosti o prispevku
  21. Šola v Keniji: Čeprav Kenija velja za gospodarsko najnaprednejšo državo v Vzhodni in osrednji Afriki, tam skoraj 40 odstotkov ljudi živi v revščini, ta pa najbolj prizadane prav otroke. V zasebni kenijski šoli, kjer je poučevala tudi prostovoljka Sara, je Infodrom obiskal učence. Ti pouk obiskujejo tudi po zaslugi denarne pomoči iz Slovenije. Podrobnosti o prispevku
  22. Prva slovenska črna štorklja opremljena z oddajnikom GPS: Franček, prva slovenska črna štorklja opremljena z oddajnikom GPS, je v petek prispel v Afriko, potem ko je avgusta začel selitev v toplejše kraje in vmes nekaj dni bival na italijanski Siciliji. S Sicilije se je odpravil na 270 kilometrov dolg let proti severni obali Tunizije, ki ga je opravil približno sedmih urah. Podrobnosti o prispevku
  23. Kdo so Kurdi: Kurdi so četrti največji narod na Bližnjem vzhodu, saj jih je med 40 in 50 milijoni. So različnih veroizpovedi in nimajo svoje države, ampak so naseljeni v Turčiji, Siriji, Iraku in Iranu. Območje, kjer živijo Kurdi, se imenuje Kurdistan. Podrobnosti o prispevku
  24. Veliki koralni greben: Okoljevarstveniki opozarjajo, da Veliki koralni greben, ta naravna znamenitost počasi izginja, avstralska vlada pa ima z grebenom tudi nove načrte, ki pa lahko uničenje občutljivega in pomembnega ekosistema tudi pospeši. Podrobnosti o prispevku
  25. 10 let Slovenije v Evropski uniji: : Leta 1991 Slovenija zapusti državo Jugoslavijo, med razlogi za odcepitev je tudi želja, da bi se lahko kot samostojna država čim prej priključila nastajajoči združeni Evropi. Ker želi postati članica, mora svoje zakone prilagoditi evropskim, zato se s predstavniki članic Evropske unije veliko dogovarja in pogaja, o tem kaj je potrebno spremeniti. Podrobnosti o prispevku
  26. Od kod denar Evropski uniji?: Denar se največkrat porabi za različne programe, ki so namenjeni izboljšanju življenja državljanov Evropske unije Podrobnosti o prispevku
  27. Spomladansko enakonočje: V skladu s spreminjanjem lege Zemlje glede na Sonce, ki oddaja energijo, se spreminjajo letni časi. 20. marca, torej je zato povsod po svetu tako imenovano enakonočje - dan in noč sta enako dolga. To je tudi prvi pomladni dan na severni polobli. Podrobnosti o prispevku
  28. Ljubljana malo drugače: Video posnetek za dodatek k uram v 9. r. ali pri družbiv 5. razredu Podrobnosti o prispevku
  29. Časovni pasovi: Časovi pasovi so deli Zemljine površine, ki imajo določen isti čas. Čeprav je na Zemlji 24 časovnih pasov, pa so ti v praksi prilagojeni mejam držav, pokrajin ali geografskim posebnostim, ponekod pa je čas celo prilagojen. Slovenija je v pasu UTC +1 (Srednjeevropski pas), ki je točen vzdolž 15. poldnevnika, kar poteka skoraj natančno čez sredino naše države. Podrobnosti o prispevku
  30. Kitajska omilila politiko enega otroka: V prihodnosti bodo lahko družine na Kitajskem imele dva otroka, a le pod pogojem, da je eden od staršev edinec. Kitajska tako rahlja stroga določila politike omejevanja rasti prebivalstva, ki so jo uvedli pred tridesetimi leti. Podrobnosti o prispevku
  31. Kosovsko vprašanje: Kosovo leži na Balkanskem polotoku. Tam danes večinoma živijo Albanci in Srbi, ki so v manjšini. Med njimi tli napetost, saj Albanci pravijo, da so njihovi predniki tu živeli že pred 4000 leti. Srbi trdijo nasprotno. Pravijo, da je bila v srednjem veku Kosovo njihova »sveta dežela«, središče srbske kraljevine, in da je tam veliko pomembnih srbskih samostanov in cerkva. Podrobnosti o prispevku
  32. Bogatenje urana v Iranu: Bogatenje urana je postopek, pri katerem nastane tudi visoko obogateni uran, ki se uporablja za izdelavo jedrskih bomb. Uran naj bi bogatili v Iranu, zato Zahodne države želijo zagotovila, da je iranski jedrski program miroljubne narave ter da država nima tajnega programa za razvoj jedrskega orožja. Iran je sicer pripravljen odpraviti njihove skrbi, se pa ne želi odpovedati pravici do jedrskega programa v civilne namene. Podrobnosti o prispevku
  33. NSA - ameriška agencija za nacionalno varnost: NSA je kratica, ki označuje ameriško agencijo za nacionalno varnost. Ustanovili so jo po 2. svetovni vojni, da pridobiva in zbira podatke, ki bi lahko Ameriki pomagali preprečiti teroristične napade. Z uporabo satelitov, ki pokrivajo ves svet in posebnih prisluškovalnih naprav ter superračunalnikov lahko dandanes spremljajo vse, kar se dogaja na spletu.  Podrobnosti o prispevku
  34. Making sience fun - experiments: Zanimiva stran z najrazličnejšimi poskusi, pripomočki, ki jih potrebujemo in natančnim opisom postopka. Navodila si lahko tudi natisnemo. Podrobnosti o prispevku