1. Leče očal in požar: Namesto, da zanetimo požar, bomo 'posvetili' na senzor, oblepljen s črno folijo, zato imamo tudi merilnik temperature. Tukaj imamo pripravljeni zgolj dve leči iz možnosti B in C. Zakaj? Očala, kakršna opisujeta primera A in D, namreč ne obstajajo. Ljudje, ki ne vidijo na blizu, so daljnovidni in uporabljajo očala z zbiralno lečo. Odgovor A torej ni ustrezen. Ljudje, ki ne vidijo na daleč, so kratkovidni, uporabljajo pa razpršilne leče. Zato tudi odgovor D ni ustrezen. Vrnimo se k vprašanju. Tu imamo dve leči in vira svetlobe: RAZPRŠILNO (B) in ZBIRALNO (C). Vključimo vir svetlobe in poglejmo, kaj se zgodi. Vidimo, da se pri leči iz primera B žarki razpršijo, pri primeru C pa zberejo v eno točko. Pravilni odgovor je C, saj nam bralna očala usmerjajo svetlobo v eno točko, torej se bo ta točka začela zelo segrevati, v naravi pa lahko tako segrevanje zaneti požar. 
2. Koristi namiznega ventilatorja: Na mizi za eksperimente imamo namizni ventilator, poleg njega pa dva merilnika temperature in čašo z vodo. Najprej bomo izmerili temperaturo zraka v našem studiu. Poglejmo, kaj se dogaja s temperaturo, če vključim ventilator. Opazimo, da NI sprememb. Temperatura je enaka. Ventilator torej ne hladi zraka. Na deščici imamo nalepljen malce drugačen merilnik temperature. Ta meri temperaturo na površini te ploščice, ki bo predstavljala našo kožo. Usmerimo ventilator na ploščico in merimo temperaturo. Opazimo, da se temperatura ni spremenila. Ventilator v prostoru zgolj meša zrak, zato je temperatura zraka nad kožo enaka. Podrobneje si oglejmo ventilator. Nanj smo pred snemanjem namestili senzor temperature, ki je meril temperaturo na našem ventilatorju. Kaj je izmeril? Vidimo, da se naš ventilator s časom segreva. To se zgodi zato, ker se pri vrtenju propelerja del energije pretvori tudi v toplotno. Ventilator pospešuje segrevanje zraka, saj ga celo sam greje, kar smo pokazali z našo meritvijo. Se spomnite merilnika, ki smo ga prej namočili v vodo? Ta bo predstavljal kožo z vodnimi kapljicami oziroma pôtom na njej. Merilnik vzamemo iz čaše in ga postavimo pred ventilator. Kaj opazimo? Temperatura se znižuje. Zakaj? Ventilator pospešuje izhlapevanje potu oz. vode v njem. Za izhlapevanje vode je potrebna energija, ki jo voda dobi iz kože. Zato se naša koža hladi. Odgovor C je torej pravilni odgovor. 
3. Sprememba tlaka v pločevinki: Vrelo vodo nalijemo v pločevinko. S prijemalom previdno potopimo pločevinko v led. Opazujemo, kaj se zgodi. Ko pločevinko potopimo v led, se voda v njej v hipu shladi, zato začne vodna para kondenzirati. Pri tem se močno zmanjša tlak v pločevinki. Ker je tlak v njej zdaj nižji od zunanjega, se pločevinka zmečka. 
4. Glasbena terapija: Glasbena terapija je ena izmed možnosti za reševanje duševne stiske. Z njo med drugim pomagajo na primer otrokom z razvojnimi težavami, motnjami hranjenja, avtizmom ali depresijo. 
5. 25 let Konvencije o otrokovih pravicah: 20. novembra 1989 je bila sprejeta Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah. Podpisale so jo skoraj vse države sveta in se tem zavezale, da bodo vsem otrokom, ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, veroizpoved in politično ali drugo prepričanje, zagotovile preživetje in razvoj. Konvencija tudi določa, da imajo vsi otroci pravico do igre in prostega časa. 
6. 1. svetovna vojna: Prva svetovna vojna znana je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo si bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa in njihovi zavezniki. Sprva manjši evropski spor na Balkanu je prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. V vojni je bilo 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih. 
7. Mačje sirote: Zvončki in trobentice, mačice, vijolice… to je pomlad! Poleg razcveta narave pa je to tudi čas mačjih ženitev. Zaljubljene mačke pa se hitro razmnožujejo in lahko skotijo tudi do dvajset mladičkov na leto. Pri tako velikem številu mačk, veliko živali ostane brez doma in lastnika. 
8. Ločitev: Ko ljubezen med zakoncema mine, ni težko le tistim, ki se razidejo, ampak tudi otrokom, ki so v več kot polovici razpadlih zakonov. In teh ni malo - v polovici zakonov, kjer je prišlo do ločitve, živijo tudi otroci. Kako dejstvo, da je ljubezen med zakoncema minila, vpliva na otroke? 
9. Kresovi: Kresovanja so se iz tradicije prenesla v sodobni čas. Ta običaj so okoli leta 1890 prevzela delavska gibanja. S kurjenjem kresov so delavci opozarjali na svoje pravice in to počno še danes. 
10. Praznik dela: Odpotujmo 127 let v preteklost, piše se leto 1886. Veliko ljudi dela v tovarnah, vsak dan, od ponedeljka do nedelje, od jutra do večera. Za svoje delo dobijo zelo malo plačila. Delavci se zato organizirajo v skupine in sindikate, ki se borijo za njihove pravice. 1. maja v Chicagu v ZDA začnejo protestirati. Zahtevajo več pravic in osemurni delovnik. 
11. Baletna predstava Don Kihot: Don Kihot, tragikomični junak španskega pisatelja Miguela de Cervantesa, bo v baletni predstavi svoja junaštva premierno prikazal tudi občinstvu ljubljanske Opere in baleta. Poleg baletnega ansambla v predstavi sodeluje tudi devetnajst mladih balerin in baletnikov. 
12. Tiskarna denarja: Tovarne denarja ni mogoče kupiti, ker denarja ne izdelujejo v tovarni. Bankovce tiskajo v posebnih tiskarnah, ki so strogo varovane, kovance pa izdelujejo v kovnicah. Posameznik ne more kupiti plošč za tiskanje denarja ali ulivanje kovancev, tudi materiale, ki se uporabljajo za izdelavo in varovalne elemente ni mogoče kupiti v trgovini. Vsi procesi in materiali so namreč zaščiteni in težko dostopni navadnim državljanom, da ne bi prišlo do ponarejanja denarja. 
13. Človek in odnos do okolja: Človek in njegov odnos do svojega okolja. Risani film nas vodi od ubijanja žuželke samo zato, ker je, do izkoriščanja narave, ki uhaja izpod nadzora.  
14. Gregorjevo: Ljudsko izročilo pravi, da se 12. marca ženijo ptički, saj je gregorjevo. Legenda o tem prazniku sega v šesto stoletje, ko je papež Gregor Veliki slavil god prav na prvi spomladanski dan, 21. marca. A leta 1582, ko so opustili stari julijanski koledar, se je gregorjevo premaknilo, zato ga praznujemo nekoliko prej, in sicer 12. marca. 
15. Življenje otrok v Malaviju: V Afriki so razmere za šolstvo povsem drugačne kot v Sloveniji in drugih evropskih mestih oziroma povsod v razvitem svetu. V Malaviju za lepši vsakdan otrok poskrbijo slovenski prostovoljci društva Ela, ki skrbi za njihovo izobraževanje. 
16. Grizenje nohtov: 60 odstotkov otrok naj bi občasno imelo težave z grizenjem nohtov, težava pesti tudi malo manj kot polovico najstnikov. Kakšni so vzroki za to navado, kakšne so posledice in kako se je znebiti? 
17. Učenje z elektronskimi učbeniki in tablicami: Pri pouku namesto listanja papirnatih učbenikov uporaba tabličnih računalnikov in elektronskih učbenikov na dotik? To že počnejo učenci na šolah vključenih v pilotna projekta e-učbenik in e-šolska torba. Ti imajo poleg učbenikov na mizah tudi tablične računalnike. Pri »tabličnem« pouku matematike obiskali smo petošolce OŠ Bršljin. 
18. Virus HPV: HPV ali humani papilomavirus je ime za več kot 100 različnih vrst virusov, ki so lahko bolj ali manj nevarni. Z njim se okuži več kot osem izmed desetih ljudi, pa tega sploh ne vedo, saj virus v večini primerov ne povzroča hujših težav in telo se pozdravi samo. Najbolj nevarne vrste teh virusov pa povzročajo raka. Šestošolke se lahko tudi preventivno cepijo. 
19. Umivanje rok: Umivanje rok je osnovni in najpreprostejši ukrep pri preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni. Na naših rokah ostanejo različni mikrobi, ki jih dobimo ob dotikanju različnih površin kot so kljuke, gumbi v dvigalih, ograje, igrala … Z milom in čisto vodo z rok speremo večino mikrobov in s tem skrbimo za svoje zdravje. 
20. Zlati kraljevič - Youtube: Feri Lainšček: Mislice - zbirka pravljic za Cankarjevo priznanje 2011-12. Prisluhnite pravljici Zlati kraljevič, ki jo pripoveduje Vesna Radovanovič.  
21. Med morjem in kopnim: Ob Svetovnem dnevu oceanov (8. 6. 2011) so sodelavci Morske biološke postaje Piran (Nacionalni inštitut za biologijo) pripravili kratek film z naslovom "Med morjem in kopnim". Dolžina kratkega filma je 3minute in 38 sekund Ideja: dr. Mateja Grego, Jani Forte Projekt: UNESCO/IOI Nosilka projekta: prof. dr. Alenka Malej