Razvrščanje
po naslovu po datumu
 

Prispevki  (33)
  1. Leče očal in požar: Namesto, da zanetimo požar, bomo 'posvetili' na senzor, oblepljen s črno folijo, zato imamo tudi merilnik temperature. Tukaj imamo pripravljeni zgolj dve leči iz možnosti B in C. Zakaj? Očala, kakršna opisujeta primera A in D, namreč ne obstajajo. Ljudje, ki ne vidijo na blizu, so daljnovidni in uporabljajo očala z zbiralno lečo. Odgovor A torej ni ustrezen. Ljudje, ki ne vidijo na daleč, so kratkovidni, uporabljajo pa razpršilne leče. Zato tudi odgovor D ni ustrezen. Vrnimo se k vprašanju. Tu imamo dve leči in vira svetlobe: RAZPRŠILNO (B) in ZBIRALNO (C). Vključimo vir svetlobe in poglejmo, kaj se zgodi. Vidimo, da se pri leči iz primera B žarki razpršijo, pri primeru C pa zberejo v eno točko. Pravilni odgovor je C, saj nam bralna očala usmerjajo svetlobo v eno točko, torej se bo ta točka začela zelo segrevati, v naravi pa lahko tako segrevanje zaneti požar. Podrobnosti o prispevku
  2. Koristi namiznega ventilatorja: Na mizi za eksperimente imamo namizni ventilator, poleg njega pa dva merilnika temperature in čašo z vodo. Najprej bomo izmerili temperaturo zraka v našem studiu. Poglejmo, kaj se dogaja s temperaturo, če vključim ventilator. Opazimo, da NI sprememb. Temperatura je enaka. Ventilator torej ne hladi zraka. Na deščici imamo nalepljen malce drugačen merilnik temperature. Ta meri temperaturo na površini te ploščice, ki bo predstavljala našo kožo. Usmerimo ventilator na ploščico in merimo temperaturo. Opazimo, da se temperatura ni spremenila. Ventilator v prostoru zgolj meša zrak, zato je temperatura zraka nad kožo enaka. Podrobneje si oglejmo ventilator. Nanj smo pred snemanjem namestili senzor temperature, ki je meril temperaturo na našem ventilatorju. Kaj je izmeril? Vidimo, da se naš ventilator s časom segreva. To se zgodi zato, ker se pri vrtenju propelerja del energije pretvori tudi v toplotno. Ventilator pospešuje segrevanje zraka, saj ga celo sam greje, kar smo pokazali z našo meritvijo. Se spomnite merilnika, ki smo ga prej namočili v vodo? Ta bo predstavljal kožo z vodnimi kapljicami oziroma pôtom na njej. Merilnik vzamemo iz čaše in ga postavimo pred ventilator. Kaj opazimo? Temperatura se znižuje. Zakaj? Ventilator pospešuje izhlapevanje potu oz. vode v njem. Za izhlapevanje vode je potrebna energija, ki jo voda dobi iz kože. Zato se naša koža hladi. Odgovor C je torej pravilni odgovor. Podrobnosti o prispevku
  3. Sprememba tlaka v pločevinki: Vrelo vodo nalijemo v pločevinko. S prijemalom previdno potopimo pločevinko v led. Opazujemo, kaj se zgodi. Ko pločevinko potopimo v led, se voda v njej v hipu shladi, zato začne vodna para kondenzirati. Pri tem se močno zmanjša tlak v pločevinki. Ker je tlak v njej zdaj nižji od zunanjega, se pločevinka zmečka. Podrobnosti o prispevku
  4. Pozdravljanje: Pozdrav je v našem življenju zelo pomemben. Z njim na vsakem koraku prispevamo k boljšim medsebojnim odnosom in k prijetnejšemu počutju.  Podrobnosti o prispevku
  5. Varnostni pasovi: Varnostni pas s tremi točkami, kot ga poznamo vsi, so izumili leta 1955. Danes, šestdeset let kasneje, je varnostni pas obvezen v vsakem avtomobilu.  Podrobnosti o prispevku
  6. Kako kolo pripraviti na vožnjo?: Nekatera kolesa so prestala sol na zimskih cestah, nizke temperature, dež… no, nekatera so bila spravljena varno v kleteh. Vsa pa zdaj potrebujejo malo pozornosti, da vas bodo kolesa še naprej varno vozila do cilja.  Podrobnosti o prispevku
  7. Sirski otroci živijo v vojni: V sirijskem mestu Dara so se pred štirimi leti sunitski prebivalci začeli upirati predsedniku Bašarju Al Asadu, ki je državi vladal s silo in pri odločitvah ni upošteval volje ljudi. Tudi proteste je skušal zatreti z nasiljem, a so se kljub temu kmalu razširili po vsej državi. To predsedniku ni bilo všeč, zato je nad protestnike poslal vojsko. Začela se je državljanska vojna, to je vojna, v kateri se spopadajo skupine znotraj iste države. Umrlo je že več kot 220 tisoč ljudi, 12 milijonov prebivalcev je moralo zapustiti domove.  Podrobnosti o prispevku
  8. Otroški poročevalec pri detektivki: Naš otroški poročevalec Vid se je zapletel v pravo detektivsko zgodbo in pomagala mu je detektivka Bernarda Škrabar. Kaj sta raziskovala in kako, si poglej v prispevku.  Podrobnosti o prispevku
  9. Kaznovani starši otrok s prekomerno telesno težo : Debelost pri otrocih razumejo kot njihovo zlorabo, zato so starši lahko denarno kaznovani, če otrokom ne omogočijo zdravega življenja. Otroški zdravnik Primož Kotnik pravi, da nekatere države dejansko kaznujejo starše, če so njihovi otroci predebeli, celo Velika Britanija. Podobnih principov obravnave takšnih družin se poslužujejo tudi drugje po svetu, a le v primerih, ko je telesna teža otroka tako visoka, da je izpostavljen izrazito velikemu tveganju za zaplete.  Podrobnosti o prispevku
  10. Lepo vedenje: To je le nekaj šolskih pravil izpred več kot sto let, ki so jim včasih rekli šolska postava. Vedenje v šoli je bilo včasih tako pomembno kot znanje, saj so ga tudi ocenjevali. Če si imel negativno ocenjeno vedenje, pa nisi mogel napredovati v višji razred. Za kršenje pravil so bili tudi kaznovani, recimo s sedenjem na lesenem oslu ali še huje, s klečanjem na koruzi. Da pa ne bi spoznavali samo kazni v starih časih, so bile v stari učilnici na ogled in uporabo tudi šolske potrebščine iz preteklih dni. Vsakega učenca sta namreč na mizi pričakali tablica in kreda.  Podrobnosti o prispevku
  11. Gregorjevo, praznik zaljubljencev: Legenda o gregorjevem sega v šesto stoletje. Prav na prvi pomladni dan je svoj god praznoval papež Gregor Veliki. Po tedanjem julijanskem koledarju je bil to 21. marec.  Podrobnosti o prispevku
  12. Plinski terminal: Terminal sestavlja več velikih objektov, v katerem se shranjuje zemeljski plin. Njihovi postavitvi so v preteklosti v Sloveniji nasprotovali, saj bi to zelo slabo vplivalo na okolje, predvsem v severnem delu Jadranskega morja, kjer bi terminal stal.  Podrobnosti o prispevku
  13. Glasbena terapija: Glasbena terapija je ena izmed možnosti za reševanje duševne stiske. Z njo med drugim pomagajo na primer otrokom z razvojnimi težavami, motnjami hranjenja, avtizmom ali depresijo. Podrobnosti o prispevku
  14. 25 let Konvencije o otrokovih pravicah: 20. novembra 1989 je bila sprejeta Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah. Podpisale so jo skoraj vse države sveta in se tem zavezale, da bodo vsem otrokom, ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, veroizpoved in politično ali drugo prepričanje, zagotovile preživetje in razvoj. Konvencija tudi določa, da imajo vsi otroci pravico do igre in prostega časa. Podrobnosti o prispevku
  15. 1. svetovna vojna: Prva svetovna vojna znana je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo si bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa in njihovi zavezniki. Sprva manjši evropski spor na Balkanu je prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. V vojni je bilo 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih. Podrobnosti o prispevku
  16. Mačje sirote: Zvončki in trobentice, mačice, vijolice… to je pomlad! Poleg razcveta narave pa je to tudi čas mačjih ženitev. Zaljubljene mačke pa se hitro razmnožujejo in lahko skotijo tudi do dvajset mladičkov na leto. Pri tako velikem številu mačk, veliko živali ostane brez doma in lastnika. Podrobnosti o prispevku
  17. Ločitev: Ko ljubezen med zakoncema mine, ni težko le tistim, ki se razidejo, ampak tudi otrokom, ki so v več kot polovici razpadlih zakonov. In teh ni malo - v polovici zakonov, kjer je prišlo do ločitve, živijo tudi otroci. Kako dejstvo, da je ljubezen med zakoncema minila, vpliva na otroke? Podrobnosti o prispevku
  18. Kresovi: Kresovanja so se iz tradicije prenesla v sodobni čas. Ta običaj so okoli leta 1890 prevzela delavska gibanja. S kurjenjem kresov so delavci opozarjali na svoje pravice in to počno še danes. Podrobnosti o prispevku
  19. Praznik dela: Odpotujmo 127 let v preteklost, piše se leto 1886. Veliko ljudi dela v tovarnah, vsak dan, od ponedeljka do nedelje, od jutra do večera. Za svoje delo dobijo zelo malo plačila. Delavci se zato organizirajo v skupine in sindikate, ki se borijo za njihove pravice. 1. maja v Chicagu v ZDA začnejo protestirati. Zahtevajo več pravic in osemurni delovnik. Podrobnosti o prispevku
  20. Baletna predstava Don Kihot: Don Kihot, tragikomični junak španskega pisatelja Miguela de Cervantesa, bo v baletni predstavi svoja junaštva premierno prikazal tudi občinstvu ljubljanske Opere in baleta. Poleg baletnega ansambla v predstavi sodeluje tudi devetnajst mladih balerin in baletnikov. Podrobnosti o prispevku
  21. Tiskarna denarja: Tovarne denarja ni mogoče kupiti, ker denarja ne izdelujejo v tovarni. Bankovce tiskajo v posebnih tiskarnah, ki so strogo varovane, kovance pa izdelujejo v kovnicah. Posameznik ne more kupiti plošč za tiskanje denarja ali ulivanje kovancev, tudi materiale, ki se uporabljajo za izdelavo in varovalne elemente ni mogoče kupiti v trgovini. Vsi procesi in materiali so namreč zaščiteni in težko dostopni navadnim državljanom, da ne bi prišlo do ponarejanja denarja. Podrobnosti o prispevku
  22. Človek in odnos do okolja: Človek in njegov odnos do svojega okolja. Risani film nas vodi od ubijanja žuželke samo zato, ker je, do izkoriščanja narave, ki uhaja izpod nadzora.  Podrobnosti o prispevku
  23. Gregorjevo: Ljudsko izročilo pravi, da se 12. marca ženijo ptički, saj je gregorjevo. Legenda o tem prazniku sega v šesto stoletje, ko je papež Gregor Veliki slavil god prav na prvi spomladanski dan, 21. marca. A leta 1582, ko so opustili stari julijanski koledar, se je gregorjevo premaknilo, zato ga praznujemo nekoliko prej, in sicer 12. marca. Podrobnosti o prispevku
  24. Življenje otrok v Malaviju: V Afriki so razmere za šolstvo povsem drugačne kot v Sloveniji in drugih evropskih mestih oziroma povsod v razvitem svetu. V Malaviju za lepši vsakdan otrok poskrbijo slovenski prostovoljci društva Ela, ki skrbi za njihovo izobraževanje. Podrobnosti o prispevku
  25. Grizenje nohtov: 60 odstotkov otrok naj bi občasno imelo težave z grizenjem nohtov, težava pesti tudi malo manj kot polovico najstnikov. Kakšni so vzroki za to navado, kakšne so posledice in kako se je znebiti? Podrobnosti o prispevku
  26. Učenje z elektronskimi učbeniki in tablicami: Pri pouku namesto listanja papirnatih učbenikov uporaba tabličnih računalnikov in elektronskih učbenikov na dotik? To že počnejo učenci na šolah vključenih v pilotna projekta e-učbenik in e-šolska torba. Ti imajo poleg učbenikov na mizah tudi tablične računalnike. Pri »tabličnem« pouku matematike obiskali smo petošolce OŠ Bršljin. Podrobnosti o prispevku
  27. Virus HPV: HPV ali humani papilomavirus je ime za več kot 100 različnih vrst virusov, ki so lahko bolj ali manj nevarni. Z njim se okuži več kot osem izmed desetih ljudi, pa tega sploh ne vedo, saj virus v večini primerov ne povzroča hujših težav in telo se pozdravi samo. Najbolj nevarne vrste teh virusov pa povzročajo raka. Šestošolke se lahko tudi preventivno cepijo. Podrobnosti o prispevku
  28. Umivanje rok: Umivanje rok je osnovni in najpreprostejši ukrep pri preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni. Na naših rokah ostanejo različni mikrobi, ki jih dobimo ob dotikanju različnih površin kot so kljuke, gumbi v dvigalih, ograje, igrala … Z milom in čisto vodo z rok speremo večino mikrobov in s tem skrbimo za svoje zdravje. Podrobnosti o prispevku
  29. Kako se učinkovito učiti?: Učenje je del šolskega vsakdana. Da osvojimo nova znanja, moramo večkrat prebrati nove informacije in naučeno tudi ponoviti. Z učenjem ne odlašajmo do zadnjega dne, saj kampanjsko učenje ne prinaša dolgoročnih uspehov. Infodrom svetuje, kako se učinkovito učiti. Podrobnosti o prispevku
  30. Infodrom: Kako nositi šolsko torbo: Osnovnošolci o tem, kako je moderno, strokovnjak pa o tem, kako je zdravo nositi včasih pretežko šolsko torbo. Podrobnosti o prispevku
  31. Infodrom: Kaj je kemično orožje: Kemično orožje je sestavljeno iz zelo strupenih snovi. V večini primerov je v obliki plina in ga človek ne opazi. Zadostna količina bojnega strupa v stiku s človekom povzroči smrt ali pa hude in trajne poškodbe kot slepota ali ohromitev. Podrobnosti o prispevku
  32. Zlati kraljevič - Youtube: Feri Lainšček: Mislice - zbirka pravljic za Cankarjevo priznanje 2011-12. Prisluhnite pravljici Zlati kraljevič, ki jo pripoveduje Vesna Radovanovič.  Podrobnosti o prispevku
  33. Med morjem in kopnim: Ob Svetovnem dnevu oceanov (8. 6. 2011) so sodelavci Morske biološke postaje Piran (Nacionalni inštitut za biologijo) pripravili kratek film z naslovom "Med morjem in kopnim". Dolžina kratkega filma je 3minute in 38 sekund Ideja: dr. Mateja Grego, Jani Forte Projekt: UNESCO/IOI Nosilka projekta: prof. dr. Alenka Malej Podrobnosti o prispevku