Razvrščanje
po naslovu po datumu
 

Prispevki  (527)
  1. Pogonska goriva in vžig: Nafta je neobnovljivo fosilno gorivo. Iz nafte z destilacijo (to je postopnim segrevanjem) pridobivamo različna pogonska goriva. Pri postopnem segrevanju iz nafte najprej dobimo bencin, nato kerozin, ki je pogonsko gorivo za letala, sledi dizelsko gorivo in nazadnje kurilno olje. Z vžigalnikom bomo prižgali vsa po vrsti, da ugotovimo, katero se bo vnelo najprej. Bencin pomeni največjo nevarnost za vžig, saj je ima zelo nizko vrelišče; od nafte se loči že pri 30 °C, je hitro vnetljiv in eksploziven. Podrobnosti o prispevku
  2. Karbid: Poglejmo, kaj se zgodi, ko dam kalcijev karbid v vodo. Opazujmo, kaj se dogaja. Vidimo, da nastajajo mehurčki – to je plin etin. Zdaj pa bomo karbid z vodo preneseli napravo, ki se ji reče karbidovka. Zatemnimo studio, Nik pa bo odprtini približal kresilna kamna, ki zanetita iskro. Takole, uf, kako močno sveti. Dobili smo preprosto svetilko, ki ne potrebuje elektrike kot današnje. S takimi so si včasih v rudnikih svetili rudarji. Podrobnosti o prispevku
  3. Zakaj cvet spremeni barvo?: V hortenzijah so spojine, ki spreminjajo barvo glede na kislost tal (pH tal), v katerih raste rastlina. V kislih tleh so hortenzije modre barve, v malo manj kislih pa rožnate. Prah in druge snovi s cest zmanjšujejo kislost prsti, zato se je barva cvetov spremenila. Sprememba kislosti tal je pomemben dejavnik zlasti pri rastlinah, ki potrebujejo kislo prst: te v spremenjenih razmerah zraven cest namreč ne bi uspevale. Podrobnosti o prispevku
  4. Gnojenje in onesnaževanje: Kako hitro bo potovala in kako dobro se bo očistila, je odvisno od velikosti delcev v tleh. Večji ko so, hitreje bo voda pronicala, hkrati pa bo bolj onesnažena. Peščena tla najlažje prepuščajo tekoče snovi in tako so najbolj ogroženi prebivalci na območju s peščenimi tlemi. Podrobnosti o prispevku
  5. Kako ločimo poper in omako?: Kaj pa se zgodi, če popru približamo naelektren plastičen nož? Poper se približuje plastičnemu nožu. Zakaj? Ko plastični nož podrgnemo z volneno krpo, nanj prenesemo del naboja – tako postane nož negativno nabit. Ko približamo naelektren nož popru, delci popra odletijo proti negativno nabitemu nožu, saj se nasprotno nabiti delci privlačijo. Delci popra so lahki in se hitro premikajo, zato jih tako lahko hitro ločimo od omake. To je pravilni odgovor. Podrobnosti o prispevku
  6. Uporaba silika gela: Poglejmo otroško plenico. Vidimo, da se tu nahaja silika gel v prahu. Polijemo z vodo. Kaj se zgodi? Polnilo vpije vodo in se močno napihne – tako kot se je to zgodilo pri našem gelu na začetku poskusa. Namen plenic za otroke je, da vežejo nase urin, torej bomo v njih zagotovo našli gel siliko. To je torej pravilni odgovor. Podrobnosti o prispevku
  7. Periskop in zrcala: Periskop je naprava za gledanje nad vodo, sestavljena iz dveh zrcal. Tu imamo laser, s katerim bomo določili pot gibanja svetlobe. Naš cilj je, da žarek laserja – kot bi to bil naš pogled - zadene v tarčo, ki predstavlja objekt nad vodo, ki ga želimo opazovati s periskopom. Najprej bomo namestili vbočeni zrcali. Posvetimo z laserjem. Stvar ne deluje. Preverimo izbočena zrcala. Tak periskop žal ne obstaja. Za konec bomo namestili še ravni zrcali. Laser je zadel tarčo. V periskopu torej uporabljamo dve ravni zrcali. Podrobnosti o prispevku
  8. Barve v temnici: Na mizi za eksperimente imamo škatlo brez ene stranice. Na vrhu imamo nameščeno svetilko z rdečo žarnico. Modro vrtnico bomo postavili v škatlo in prižgali svetilko. Poglejmo, kaj se zgodi. Vidimo, da je sicer modra vrtnica zdaj videti črne barve. Zakaj? Sončna svetloba je bela in je sestavljena iz več različnih barv. Vrtnica je na sončni svetlobi modra, ker odbija modro svetlobo. V fotografskem studiu imamo drugačno razsvetljavo. Barve, ki jih predmeti vsrkajo, ne vidimo. V tem primeru vrtnica vsrka večino rdeče svetlobe, zato jo vidimo črno. Podrobnosti o prispevku
  9. Omotica in pritisk: Kadar se žile skrčijo, tlak naraste, in kadar se širi, tlak pada. Poglejmo, kaj se zgodi, če balon popršim s toplo vodo, kar predstavlja prhanje. Opazimo, da se balon počasi povečuje. To privede do počasnega znižanja tlaka. Pravilni odgovor je torej A: sorodniku svetujte, naj se rajši prha s hladnejšo vodo, saj bo tako manj pod vplivom vroče vode. Torej bodo spremembe njegovega tlaka manjše, sam pa se bo bolje počutil. Podrobnosti o prispevku
  10. Receptorji za temperaturo: V telesu imamo ljudje in živali receptorje zaznavanje temperature, ki so pod površino kože. Receptorji za temperaturo so zelo dejavni, če se temperatura hitro spreminja. Največkrat pa zaznavajo spremembo temperature in ne dejansko temperaturo. Naš občutek za temperaturo je tako odvisen od tega, za kakšno spremembo gre. Prostovoljcu bomo roki potopil v vedri, ta pa bo povedal, kaj čuti.orej: če se iz prostora, kjer nas zebe, premaknemo v toplejši prostor, imamo občutek toplote. In obratno. To dokazuje tudi naš eksperiment, pri katerem nas v eno roko zebe, v drugo pa nam je vroče, čeprav sta obe v isti vodi. V možganih je zaznavanje temperature v levi roki ločeno od zaznavanja v desni, zato informacije iz okončin v možganih procesirajo ločeno.  Podrobnosti o prispevku
  11. Pospeševanje kompostiranja: Kompost je organsko gnojilo. Pri kompostiranju so nujni zrak in mikroorganizmi. Med njimi so tudi bakterije. Te so občutljive na kisline, zato lahko ob povečani koncentraciji kislin odmrejo. Najbolj primeren pH je med 5,5 in 8,5. V četrto čašo dodamo apno in vodo, tako imenovano apneno mleko. PH se zviša, s tem pa bakterijam zagotovimo boljši pH in s tem boljše okolje za rast. Podrobnosti o prispevku
  12. Redčenje tekočin: V čaši imamo merilnik temperature. Pri raztapljanju trdnih snovi se poruši njihova struktura, kar povzroči, da se sprosti toplota, raztopina pa se segreje. V nekaterih primerih se toplota tudi porablja - raztopina se ohlaja. Zdaj pa poglejmo, kako se bodo obnašale naše raztopine.  Podrobnosti o prispevku
  13. Kvasovke in alkohol: Ko kvasovke rastejo, porabljajo hranila, kot so npr. sladkor in sestavine mleka. Ker je posoda zaprta, kvasovke hitro porabijo kisik in zato namesto celičnega dihanja poteka alkoholno vrenje, pri katerem nastaja veliko CO2. Indikator nam bo pomagal pri odkrivanju, kaj se med peko dogaja z alkoholom.  Podrobnosti o prispevku
  14. Sončna krema in svetloba: Sončna krema nam ne nudi 100 % zaščite pred škodljivimi ultravijoličnimi žarki. Zato se poleti uporabite tudi dodatno zaščitno - belimi oblačili in čepico. Podrobnosti o prispevku
  15. Sladoled v kornetu ali valju?: Imamo valjasto posodo. Napolnjena ni s sladoledom, ampak s peskom, da bomo poskus lažje izpeljali. Tukaj pa je naš kornet. Preizkusimo, koliko kornetov napolnimo z vsebino valjaste posode. Natanko 3. Zakaj? Ker imata valj in stožec enak polmer in enako višino, je prostornina valja natanko trikrat večja od prostornine stožca. Formula za prostornino stožca je: PSTOŽEC=PI.r2v/3 Zato je sladoled doma smiselno imeti v valjastih posodah, v katere lahko shranimo več sladoleda kot v stožčastih, čeprav na polici zavzamejo enako prostora. Podrobnosti o prispevku
  16. Prostornina valja in kocke: Modela posode in kozarca bomo namesto s sokom napolnili s peskom. Zdaj vsebino te valjaste posode presujemo v kozarec, ki ima obliko kocke. Štejmo, koliko kozarcev nam bo uspelo napolniti. Torej – z vsebino valjaste posode smo napolnili malo več kot tri kozarce, ki imajo obliko kocke. Zakaj? Ker sta kozarec in posoda enako visoka, sta pomembni le površini obeh osnovnih ploskev, torej kroga in kvadrata. Površina kroga s polmerom 1 je pi. Pi je posebno število v matematiki, imenuje se Ludolfovo število in znaša približno 3,14. Vseh decimalk, ki sledijo za številko 3, je neskončno, Površina kvadrata z enako dolgo stranico, kot je polmer kroga, torej 1, je enaka 1. Torej je prostornina valja malo več kot trikrat večja od prostornine kocke. Podrobnosti o prispevku
  17. Mikrokozmos - življenje v travi: Dokumentarni film o življenju v travi. Trajanje: 1 ura 15 minut. Podrobnosti o prispevku
  18. Lom svetlobe skozi vodo: Pri prehodu svetlobe skozi vodo pride do loma svetlobe, ker ima voda večji lomni količnik kot zrak. Pri našem poskusu potuje svetlobe od slike v vodo, kjer se prvič lomi, in nato iz vode na stran gledalca, kjer se drugič lomi. Tako se poti svetlobe prekrižajo, zaradi česar se slika poveča in zrcali preko navpične osi (zamenjata se leva in desna stran). Podrobnosti o prispevku
  19. Leče očal in požar: Namesto, da zanetimo požar, bomo 'posvetili' na senzor, oblepljen s črno folijo, zato imamo tudi merilnik temperature. Tukaj imamo pripravljeni zgolj dve leči iz možnosti B in C. Zakaj? Očala, kakršna opisujeta primera A in D, namreč ne obstajajo. Ljudje, ki ne vidijo na blizu, so daljnovidni in uporabljajo očala z zbiralno lečo. Odgovor A torej ni ustrezen. Ljudje, ki ne vidijo na daleč, so kratkovidni, uporabljajo pa razpršilne leče. Zato tudi odgovor D ni ustrezen. Vrnimo se k vprašanju. Tu imamo dve leči in vira svetlobe: RAZPRŠILNO (B) in ZBIRALNO (C). Vključimo vir svetlobe in poglejmo, kaj se zgodi. Vidimo, da se pri leči iz primera B žarki razpršijo, pri primeru C pa zberejo v eno točko. Pravilni odgovor je C, saj nam bralna očala usmerjajo svetlobo v eno točko, torej se bo ta točka začela zelo segrevati, v naravi pa lahko tako segrevanje zaneti požar. Podrobnosti o prispevku
  20. Koristi namiznega ventilatorja: Na mizi za eksperimente imamo namizni ventilator, poleg njega pa dva merilnika temperature in čašo z vodo. Najprej bomo izmerili temperaturo zraka v našem studiu. Poglejmo, kaj se dogaja s temperaturo, če vključim ventilator. Opazimo, da NI sprememb. Temperatura je enaka. Ventilator torej ne hladi zraka. Na deščici imamo nalepljen malce drugačen merilnik temperature. Ta meri temperaturo na površini te ploščice, ki bo predstavljala našo kožo. Usmerimo ventilator na ploščico in merimo temperaturo. Opazimo, da se temperatura ni spremenila. Ventilator v prostoru zgolj meša zrak, zato je temperatura zraka nad kožo enaka. Podrobneje si oglejmo ventilator. Nanj smo pred snemanjem namestili senzor temperature, ki je meril temperaturo na našem ventilatorju. Kaj je izmeril? Vidimo, da se naš ventilator s časom segreva. To se zgodi zato, ker se pri vrtenju propelerja del energije pretvori tudi v toplotno. Ventilator pospešuje segrevanje zraka, saj ga celo sam greje, kar smo pokazali z našo meritvijo. Se spomnite merilnika, ki smo ga prej namočili v vodo? Ta bo predstavljal kožo z vodnimi kapljicami oziroma pôtom na njej. Merilnik vzamemo iz čaše in ga postavimo pred ventilator. Kaj opazimo? Temperatura se znižuje. Zakaj? Ventilator pospešuje izhlapevanje potu oz. vode v njem. Za izhlapevanje vode je potrebna energija, ki jo voda dobi iz kože. Zato se naša koža hladi. Odgovor C je torej pravilni odgovor. Podrobnosti o prispevku
  21. Novi in zarjaveli žeblji: Zarjaveli žeblji so torej večji in težji. Zakaj? Masa in velikost pri zarjavelih žebljih sta večji, saj se pri rjavenju na žebljih nabira rja, ki vsebuje kisik iz zraka, ki je potreben za rjavenje. Dodatni kisik prispeva k večji masi in velikosti. Še namig: Če se želite izogniti rjavenju, morate doma preprečiti dostop vlage in kisika iz zraka do železa.  Podrobnosti o prispevku
  22. Taljenje ledu in dvig morske gladine: Arktiko najdemo na severnem ledenem polu. Na Arktiki v glavnem najdemo velike kose ledu, ki plavajo na vodi. Na vodo že delujejo s svojo težo, zato se pri taljenju višina morske gladine ne bo poviševala. V ostalih primerih pa je led na celinah, torej na površju, od koder se pri taljenju sceja v oceane. Dodatna voda, ki tako priteka v ocean, zvišuje vodno gladino. Podrobnosti o prispevku
  23. Pesticidi iz jezera ogrožajo organizme: Nepridiprav je v jezero spustil strupene pesticide. Te snovi se nabirajo v jezerskih organizmih in jih s tem ogrožajo. Organizmi večine strupenih snovi ne morejo razgraditi, zato se te kopičijo v njihovih tkivih. Organizmi na vrhu prehranjevalne verige pojedo manjše organizme in s tem zaužijejo vse strupene snovi, ki so jih ti zaužili poprej. Koncentracija strupov se tako v organizmih povečuje. Ta pojav imenujemo biološka povečava. Podrobnosti o prispevku
  24. Vodikov peroksid pri celičnem dihanju razpade na ...?: V merilnem valju imamo nastrgan krompir, ki deluje kot biokatalizator. Zdaj krompir prelijemo z vodikovim peroksidom. Encimi v krompirju povzročijo, da vodikov peroksid hitreje razpade. Vidimo, da je nastala reakcija. Vodikov peroksid je kemijsko slabo obstojna spojina. Njegova formula je H2O2. V valj vstavimo tlečo trsko. Ta zaradi tako imenovane »mokre pene« ugasne. Dokazali smo, da je nastala voda. Zdaj pa v merilni valj ponovno navpično vstavimo tlečo trsko. Kaj se zgodi? Zaradi prisotnosti kisika spet zagori. Tako smo dokazali, da vodikov peroksid razpade na vodo in kisik.  Podrobnosti o prispevku
  25. Kipeča juha je obarvala plin rumeno. Zakaj?: Imamo soli različnih kovin: kalcij, natrij, baker in kalij. S kapalko na vsako urno steklo nakapamo etanol. Zdaj pa ga prižgemo s tlečo trsko. Opazujemo različne barve plamenov in poskušamo najti zelenega. Pri segrevanju posameznim delcem dovajamo energijo. Ob zadostni količini energije preidejo atomi iz osnovnega stanja v 'vzbujeno', pri tem pa oddajo svetlobo, ki je pri vsakem atomu drugačna. To lastnost se s pridom uporablja, kadar želimo obarvati plamen ali ognjemet z različnimi barvami. Barva plamena nam služi kot pomoč pri določanju prisotnosti posameznih kovin v vzorcu. Kalcijeve soli obarvajo plamen oranžno, bakrove zeleno, kalijeve pa rdeče. Pravilni odgovor pa je: natrijeve soli obarvajo plamen rumeno. Podrobnosti o prispevku
  26. Prikazi - obrnjeno učenje: Posnetek je primeren za obrnjeno učenje ali kot uvod v snov. Učenci spoznajo vse vrste kombinatoričnih prikazov - puščični in drevesni prikaz, prikaz s preglednico. Po učbeniku Svet matematičnih čudes 5, založba DZS.  Podrobnosti o prispevku
  27. Kalitev graha : Pri kaljenju grahovih zrn lahko opazujemo nasproten pojav od fotosinteze, tj. celično dihanje. Grahova zrna nimajo listov, da bi si lahko ob prisotnosti svetlobe izdelala saharozo, zato v procesu kalitve uporabljajo zalóžno hrano iz semena.  Podrobnosti o prispevku
  28. Bioluminiscenca: Bioluminiscenca je pojav, ko živa bitja oddajajo svetlobo, pri čemer se kemična energija pretvarja v svetlobno. Mnogi organizmi uporabljajo bioluminiscenco za privabljanje drugih organizmov za parjenje ali za hrano, za obrambo pred plenilci in za sporazumevanje z drugimi organizmi iste vrste.  Podrobnosti o prispevku
  29. Trdota vode: kemija trdota vode mehka voda pena H2O Podrobnosti o prispevku
  30. Pepel in vpliv na zemljo: Z indikatorjem za trdoto vode odčitamo trdoto vode. Voda brez pepela je MEHKA. Voda s pepelom pa ZELO TRDA. Vidimo, da je voda s pepelom trša. Torej pepel povečuje trdoto prsti.  Podrobnosti o prispevku
  31. Alkoholno vrenje v kleteh: Ogljikov dioksid je težji od zraka. Podobno kot voda steče iz epruvete v čašo, kjer je svečka. Ogljikov dioksid iz čaše izpodriva zrak, v katerem je tudi kisik, potreben za gorenje, zato svečka ugasne. Enako se zgodi tudi v vinski kleti, kjer poteka alkoholno vrenje, pri katerem nastaja ogljikov dioksid, ki izpodriva kisik. To pa je lahko nevarno za vinarja, ki želi delati v takšni vinski kleti. Preizkus s svečo priporoča tudi policija, ki pravi, da naj vinar takoj ko svečka ugasne, prezrači prostor in ga nemudoma zapusti. Podrobnosti o prispevku
  32. Pismo z nevidnim črnilom preberemo ...: Sok limone vsebuje razmeroma veliko organskih kislin in je ob razredčenju z vodo brez barve. Papir je v osnovi celuloza, ki se v stiku s šibkimi organskimi kislinami iz limonovega soka spremeni tako, da se vlakna zrahljajo. Nastane snov, ki je občutljivejša na oksidacijo, zato papir porjavi. To ustvari barvni kontrast, ki razkrije besedilo. Podrobnosti o prispevku
  33. Sprememba tlaka v pločevinki: Vrelo vodo nalijemo v pločevinko. S prijemalom previdno potopimo pločevinko v led. Opazujemo, kaj se zgodi. Ko pločevinko potopimo v led, se voda v njej v hipu shladi, zato začne vodna para kondenzirati. Pri tem se močno zmanjša tlak v pločevinki. Ker je tlak v njej zdaj nižji od zunanjega, se pločevinka zmečka. Podrobnosti o prispevku
  34. Trk železnih vozil: Pri trku dveh vozil, ki se ne zmečkata, se ohranjata kinetična energija in gibalna količina. Kinetično energijo ima vsako telo, ki se giblje. Ker se je avtobus pred trkom gibal, se morata po trku tudi gibati, torej je odgovor A napačen. Gibalna količina je produkt mase telesa in njegove hitrosti, torej ima avtobus veliko gibalno količino v levo. Po trku avto odpelje v levo, vendar pa, ker je lažji, ne odnese vse gibalne količine. Torej ima tudi avtobus še vedno nekaj gibalne količine v levo. Po trku se torej oba gibljeta v isto smer. Podrobnosti o prispevku
  35. Naredi hitro potapljajočo podmornico: Preprosta metoda za ugotavljanje gostote kovin je opazovanje dviga vodne gladine. Gostota je opredeljena kot masa na enoto volumna. To pomeni, da bo material z veliko gostoto zasedal manj volumna kot enaka masa materiala z majhno gostoto.  Podrobnosti o prispevku
  36. Slana voda in vretje: Vodo v obeh posodah že vnaprej segrejemo na temperaturo blizu vrelišča. V eno vsujemo kuhinjsko sol in naprej segrevajmo obe posodi. V vsaki imamo tudi termometer, ki je priključen na računalnik. Na zaslonu spremljamo temperaturo. Ko voda zavre, pogledamo, pri kateri temperaturi je v posamezni posodi zavrela. Vrelišče slane vode je višje kot vrelišče navadne vode. Opazimo pa, da je slana voda zavrela prej, kot neslana. Ker oba grelca grejeta enako hitro, to pomeni, da smo za vretje slane vode potrebovali manj toplote, torej ima slana voda manjšo toplotno kapaciteto. Zato vodo pri kuhanju solimo, ker tako porabimo manj časa in elektrike. Podrobnosti o prispevku
  37. Razlika med hrastom, bodiko, gabrom in bukvijo: Listi hrasta gradna so pernato krpasti, plod je želod. Ima dolge peclje na listih, kratke na plodovih. Bodiko imenujemo tudi božje drevesce ali latinsko Ilex. Decembra poskrbi za praznično razpoloženje. Je vedno zeleno drevo. V naravnem okolju je zaščitena, zato je v naravnem okolju ne smemo trgati. Gabrovi listi so dolgi do 12 cm in široki do 5 cm ter imajo dvojno nazobčan rob. Plod je orešček na trokrpnem ovršnem listu. Listi bukve so dolgi od 6 do 8 cm in so gladki. Plod bukve je žir. Bukev je eno izmed najbolj razširjenih dreves v naših gozdovih. Imenujemo jo tudi mati naših gozdov. Srečamo jo lahko v 60-odstotkov slovenskih gozdov. Podrobnosti o prispevku
  38. Razlika med macesnom, jelko, smreko in borom: Macesen je edini naš iglavec, ki pozimi odvrže iglice. Macesen zasenčenosti ne prenese, potrebuje veliko sonca, raste v Alpah. Pri jelki so iglice razporejene v obliki glavnika in so ploščate, spodaj sta dve beli progi, storži pa razpadejo na drevesu. Se pravi, jih na tleh v gozdu ne bomo našli. Borovi storži so dolgi od 3 do 7 centimetrov, pecljati, viseči, sivorjavi, po nekaj letih odpadejo. V Sloveniji poznamo 4 vrste borov. Trije bori imajo po 2 iglice v šopku, eden pa jih ima 5 v šopku. Ti, ki imajo 2 iglici v šopku, so rdeči bor, črni bor in rušje. Pri navadni smreki so iglice srpasto ukrivljene, so rombaste oblike v preseku. Ko storži dozorijo, se obrnejo navzdol. V suhem zimskem vremenu se odprejo in semena izletavajo ven iz storžev. Kasneje storž odpade in ga najdemo na tleh, praznega.  Podrobnosti o prispevku
  39. Kaj se zgodi s kostjo, namočeno v kisu?: Kost je zgrajena iz kostnega (mineraliziranega vezivnega) tkiva. Sestavljajo ga celice, ki v okolico izločajo tudi veliko beljakovine kolagena; ta kosti daje prožnost. Prav tako pa je kost sestavljena iz mineralnega dela. Ta daje kosti čvrstost. Ko kost dlje časa izpostavljamo ocetni kislini v kisu, ta reagira s kalcijem v mineralnem delu, tako da ga raztopi in s tem odstrani. Tako v kosti nazadnje ostane pretežno le še beljakovinski del. Kost postane prožna in mehka, to pa vidimo tako, da lahko kost upogibamo, ne da bi se zlomila ali počila. Podrobnosti o prispevku
  40. Rdeče zelje je tudi indikator: Rdeče zelje je obarvano zaradi barvil, ki jih rastlina izdela sama in jih imenujemo antociani. V rdečem zelju je približno 15 različnih, kot obarvana komponenta pa prevladuje cianidin. Tovrstna barvila so topna v vodi in se v rastlinskih celicah kopičijo, ko liste skuhamo, pa se sprostijo. Antociani spreminjajo barvo odvisnosti od pH in jih zato lahko uporabljamo kot pH indikator. Pri preizkusu jih opazimo, ko rdeče zelje dodamo sladkorju v prahu in pecilnemu prašku. Pecilni prašek se obarva rumeno, medtem ko pri sladkorju ni sprememb. Podrobnosti o prispevku
  41. Kaj je vloga žolča?: Jetra so pomemben organ v človeškem telesu. Če zaradi bolezni proizvajajo manj žolča, moramo omejiti vnos nekaterih snovi. Žolč je izloček jetrnih celic. Njegova naloga je, da zvišuje topnost holesterola, maščob in v maščobah topnih vitaminov, ki so v mastni hrani, da jih telo lažje absorbira. Podrobnosti o prispevku
  42. Kateri način vdiha je boljši in zakaj?: Zrak pri dihanju ima skozi nos daljšo pot in razdaljo le sedmih centimetrov. V nasprotju s tem pa ima zrak, ki ga dihamo skozi usta, bistveno krajšo pot. Pri dihanju skozi nos se zrak ogreje, navlaži, dlačice v nosu pa zadržijo nezaželene mikroorganizme. Notranjost nosu ima razmeroma veliko površino z dobro prekrvitvijo, tako da je izmenjava kisika in ogljikovega dioksida boljša. Dihanje skozi nos fiziološko izboljša relativno vlažnost zraka in poskrbi za čistejši zrak, saj poleg njegove sposobnosti za ogrevanje in vlaženje nos filtrira delce iz zraka. Dihanje skozi usta nima enakega čistilnega učinka, zato se priporoča dihanje skozi nos Podrobnosti o prispevku
  43. Plavajoče jajce: Ali predmet plava ali ne, je odvisno od njegove gostote in od gostote tekočine, v kateri je. Pojem gostota opredeljuje maso snovi z njegovo prostornino (ρ = m/V). Če vzamemo dva različno težka predmeta z enako prostornino, ima težji predmet večjo gostoto od lažjega. Zato snovi z manjšo gostoto plavajo v tekočih ali plinastih snoveh z večjo gostoto. Jajce ima v primerjavi z navadno vodo večjo gostoto in zato potone. Ko dodamo kuhinjsko sol, pa se ta raztopi v vodi, kar le minimalno poveča prostornino, znatno pa poveča maso. To v določenem trenutku pripelje do stanja, ko postane okoliška vodna raztopina kuhinjske soli gostejša od jajca in zato jajce splava na gladino. Podrobnosti o prispevku
  44. Vodni curek in naelektren balon: Ko balon podrgnemo ob volneno tkanino, nanj prenesemo elektrone z negativnim nabojem. Tako na balonu zberemo negativni naboj. Molekule vode so prav tako polarizirane, in sicer je ob vodikovih atomih molekula bolj pozitivno nabita, ob kisikovem pa negativno. Ob odsotnosti električnega polja so molekule vode v curku različno orientirane (vzpostavljeno je ravnovesje), tako da je voda navzven nevtralna. Ko curku približamo balon s presežkom negativnega naboja, se molekule vode v curku orientirajo tako, da se z vodikovimi atomi obrnejo proti balonu, saj se negativni in pozitivni naboj privlačita. Električna sila deluje na daljavo, zato stik curka z balonom ni potreben. Privlak je dovolj močan, da se curek v celoti ukloni proti balonu. Podrobnosti o prispevku
  45. Magnetno polje: Kam se obrne igla, če kompasu z »zahoda« približamo severni pol običajnega magneta, z »vzhoda« pa južnega? Zemljino magnetno polje je zelo šibko (okrog 50 μT(mikrotesel), zato lahko kompas premaknemo že z običajnim magnetom, ki ima okrog 1000 μT(mikrotesel. Tesla je enota za gostoto magnetnega polja, predpona mikro pa pomeni eno milijoninko (10^-6) osnovne enote. Ko kompasu približamo severni pol magneta, se bo ta obrnil proti severnemu polu magneta. In čeprav kaže na zahod, se igla kompasa obrne proti severnemu polu magneta.  Podrobnosti o prispevku
  46. Lepenje: Koeficient lepenja je količina, ki nam pove, kako težko je premakniti mirujoče telo. Višji ko je koeficient lepenja, težje ga je premakniti. Med naštetimi snovmi ima kovina najmanjši, guma pa najvišji koeficient lepenja na kovinski podlagi. To razloži, zakaj se je laže spustiti po toboganu v dolgih kot v kratkih hlačah.Sila lepenja preprečuje objektom, da bi zdrsnili po klancu. Velikost sile lepenja je odvisna od površine objekta in materialov, iz katerih sta objekt in klanec.  Podrobnosti o prispevku
  47. Nihajni čas: Nihajni čas nihala ni odvisen od mase uteži, ampak od dolžine vrvice. Zato je vseeno, ali se na gugalnico usedete vi, ali vaši starši. Oboji boste nihali enako hitro.  Podrobnosti o prispevku
  48. Zrcalna slika: Zrcalo vsakič prezrcali sliko le čez navpično os. Dve zrcali torej dvakrat prezrcalita sliko čez navpično os in dobimo nazaj originalno sliko.  Podrobnosti o prispevku
  49. Segrevanje zraka: Zrak je mešanica plinov, in ko ga segrejemo, se molekule plinov v zraku začnejo gibati hitreje, zato se volumen plina poveča oziroma se njegova gostota zmanjša. Ker je gostota segretega plina manjša od gostote plina v okolici, se segreti zrak začne dvigovati, zato se dvigne še goreča čajna vrečka; plamen tako kot raketni motor potiska vrečko naprej v nasprotni smeri gravitacije. Ogenj torej segreva zrak v notranjosti vrečke in zato se ta dvigne. Podrobnosti o prispevku
  50. Površinska napetost: Površinska napetost nam pove, kako močne so sile med molekulami na površini. Če je površinska napetost manjša, pomeni, da so manjše tudi privlačne sile med molekulami, in obratno. Ker ima voda večjo površinsko napetost kot milnica, se ob dodatku milnice zmanjša površinska napetost vode. Ko se z namiljenim prstom dotaknemo površine vode, se med molekule vode začnejo vrivati tudi molekule mila, kar povzroči usmerjen premik molekul vode stran od mesta vnosa milnice. Tako se površinska napetost vode za ladjico zmanjša, medtem ko pred ladjico površinska napetost in sile ob strani ostanejo enake. Ladjica se začne premikati naprej, ker so privlačne sile za ladjico manjše od tistih pred njo. Podrobnosti o prispevku
  51. Plin in pecilni prašek: Pecilni prašek je mešanica kisline in baze. Ko baza in kislina prideta v stik, se nevtralizirata, ob tem pa se sprošča plin, ki napihne balonček. Preverimo, kateri plin je nastal - približajmo gorečo trsko, plamen ugasne. To je tudi dokaz, da je nastal ogljikov dioksid, ki ga uporabljajo v živilski industriji, kjer pecilni prašek oz. sodo bikarbona v stiku z vodo in kislinami, ki so v drugih sestavinah peciva, povzroči, da testo vzhaja. Podrobnosti o prispevku
  52. Dušik in lasje: V laseh so beljakovine, ki vsebujejo dušik. Ko jim dodamo natrijev hidroksid, beljakovine razpadajo in izhaja dušik v obliki amonijaka. Nastali amonijak obarva navlaženi indikator v modre tone, torej gre za bazičen plin. Plin amonijak je edini bazični plin med možnimi odgovori. Podrobnosti o prispevku
  53. Vrelišče vode: Posodo, ki je do polovice napolnjena z vodo, neprepustno zapremo. S pomočjo črpalko iz posode izčrpamo zrak. Ko iz posode črpamo zrak, se tlak v njej znižuje. Pri nižjem tlaku pa ima voda vrelišče pri nižji temperaturi, zato bo zavrela že pri sobni temperaturi. Podrobnosti o prispevku
  54. Navor: Navor je produkt sile, ki jo ustvarjajo uteži, in ročice, ki je razdalja od središča tehtnice, do mesta, kjer obešamo uteži. Na desni rob tehtnice obesimo 2 uteži. Potem pa na polovici leve strani obešamo uteži, po eno, dokler se tehtnica ne uravnovesi. Ker je ročica na levi dvakrat manjša, mora biti sila dvakrat večja. Obesiti moramo torej dvakrat več mase, kar pomeni 4 uteži po 100 g, ker je na drugi strani masa 200 g. Podrobnosti o prispevku
  55. Gostota lesa: Tukaj je hrast, bukev, kostanj, balza. Opazujte, kateri se bolj potopi in kateri najmanj. Tisti, ki ima črtico zunaj vode, ima manjšo gostoto od tistega, pri katerem je črtica v vodi. Enako veliki izdelki iz gradiva z večjo gostoto tehtajo več. Večja ko je gostota, bolj les potone v vodi, ker je težji. Balza je zaradi majhne gostote, ki ne dosega niti tretjine gostote drugih vrst lesa, zelo priljubljen material v modelarstvu in maketarstvu. Podrobnosti o prispevku
  56. Trdota lesa: Tukaj imamo les smreke, lipe, jelke in hrasta. Na vsakem od teh koščkov lesa naredimo preizkus trdote, s pomočjo te jeklene krogle, ki jo spustimo iz enake višine. Na les postavimo indigo papir, ki nam bo pokazal, kako velik odtis je pustila krogla. Ugotovimo, da je najmanjši odtis na kosu hrastovega lesa. To pomeni, da ima hrast največjo trdoto od vseh naštetih vrst. Podrobnosti o prispevku
  57. Toplotne izgube: V eni časi je 20 °C, v drugi pa 40 °C. V obeh je količina vode enaka, prav tako količina 'zraka'. Ker posodi nista toplotno izolirani, moramo upoštevati, da toplota pri segrevanju vode prehaja tudi od posod v okolico. V 'lopi' je temperatura vode zelo blizu sobne temperature, približno 20 °C. To je občutno bližje sobni temperaturi, kot 40 °C, kolikor je temperatura v valilnici, zato so v tu večje tudi toplotne izgube. Vodi v drugi posodi smo med segrevanjem dovedli več toplote (ker jo je med segrevanjem tudi več oddajala v okolico). Lopo prej segrejemo za 5 °C, ker so toplotne izgube pri lopi manjše od toplotnih izgub v valilnici. Podrobnosti o prispevku
  58. Polarizator: V LCD zaslonih svetlobo pošljemo skozi plast tekočih kristalov, ki s tem, da polarizirajo svetlobo, izberejo, katera barva se bo prikazala na zaslonu. Polarizator, ki je zadnja plast na zaslonu, pa poskrbi, da druge barve ne pridejo skozi. Zaslon s polovično odstranjenim polarizatorjem priključimo na računalnik. Na polovici brez polarizatorja vidimo belo svetlobo, skozi zaslon pridejo vse barve. Da zaslon še vedno deluje, se lahko prepričamo s pomočjo sončnih očal, ki imajo tudi polarizacijsko folijo. Podrobnosti o prispevku
  59. Novoletna jelka: Če vežemo žarnici, ki osvetljujeta nos in gumb, tako kot je bilo prikazano na primeru B, ki je tule pred nami, je vezava funkcionalna. Preverimo še vezavo D. Stikalo deluje. To sta primera ustrezne zaporedne vezave s stikalom. Preverimo, kaj se zgodi v primeru vezave C, ki je primer vzporedne vezave. Deluje. Tukaj so žarnice povezane tako, kot je v primeru A. Priključimo vir napetosti. Vidimo, da žarnici gorita, kljub temu, da je stikalo izključeno. Ko vklopim stikalo, žarnici ne gorita. Vse ugasne, zaslišimo pok. Seveda nismo tvegali požara v studiu, ampak smo uničili varovalko v viru napetosti. Stikalo ne deluje več. Povzročili smo kratki stik, saj ta električni krog sestavljata zgolj izvir in vodnik (žica), v krogu pa z baterijo ni vezan noben porabnik - žarnica. Nauk zgodbe: nikoli ne povezujmo enega konca baterije z drugo, če ni vmes kakšnega porabnika, četudi namesto žic uporabimo naše prste, saj se bo baterija začela segrevat. Podrobnosti o prispevku
  60. Kratki stik: Tukaj imamo štiri vezja z dvema žarnicama. Sicer nista 100 in 60-vatni, imata pa enako razmerje moči in nazivno napetost. Žarnica na vrhu ima manjšo moč. Primera A in D prikazujeta vzporedno vezavo žarnic. Obe žarnici imata enako napetost. Večja žarnica ima manjšo upornost kot manjša. Torej: skozi večjo žarnico teče večji tok, zato velika žarnica sveti močneje. Vidimo, da sta pri vezju A žarnici svetlejši, ker imata zaradi pravilne vezave baterij večjo napetost. Poglejmo zdaj možnosti B in C: tukaj gre za zaporedni vezavi. Prižgimo vezje C. V tem primerih skozi obe žarnici teče enak tok. Svetlejša je žarnica z manjšo močjo, ker je na njej večji padec napetosti. Poglejmo še vezje B, ki pa ima drugače vezani bateriji. Vidimo, da je pravilni odgovor vezje B, saj v tem primeru manjša žarnica sveti bolj kot večja in hkrati najsvetlejše. Manjša žarnica pri zaporedni vezavi in zaporednim priklopom na dve bateriji sveti najsvetlejše. Podrobnosti o prispevku
  61. Katera sveča bo ugasnila prva?: V izdihanem zraku je veliko ogljikovega dioksida, ki je težji od zraka in kisika, ki je potreben za dihanje. Ker je ogljikov dioksid težji, se nabira ob dnu posode in se postopoma polni do vrha posode. Podrobnosti o prispevku
  62. Goreči robec: Kaj se zgodi z robcem, ki ga namočimo v 50% etanol in prižgemo? Pozor, ne počnite tega sami doma. Podrobnosti o prispevku
  63. KAKO LAHKO ZDRAVIMO VNETO ŽRELO?: V dializno cevko, ki predstavlja izbirno prepustno membrano, smo nalili obarvano fiziološko raztopino, ki predstavlja notranjost žrela. Cevko smo zaprli in postavili v epruveto, ki smo jo napolnili s koncentrirano raztopino soli - ta predstavlja raztopino za grgranje. Z grgranjem slane vode smo povečali koncentracijo soli v ustni votlini. Da bi se vzpostavilo ravnovesje koncentracije soli zunaj in v notranjosti žrela, voda zapusti žrelo, da bi 'redčila' slano raztopino. Če voda zapusti žrelo, s tem ustvarimo neugodne pogoje za razmnoževanje mikroorganizmov znotraj žrela. Podrobnosti o prispevku
  64. KATERA ŽIVILA VSEBUJEJO ŠKROB?: Škrob je naravni polisaharid, ki ga pridobivamo predvsem iz žit, gomoljev in korenin nekaterih rastlin. Škrob nastaja v rastlinah pri fotosintezi in je zalóžna hrana za rastline. Na mizi imamo štiri živila: sladko smetano, jajce, kristalni sladkor in vanilijev puding. Poleg tega pa imamo tukaj še škrob in jodovico. Prisotnost škroba dokazujemo z jodovico, ki je rumenkasto rjave barve. Jodovica se v prisotnosti škroba obarva z značilno modro-črno. Preverjamo, katera živila vsebujejo škrob. Podrobnosti o prispevku
  65. Kolišče - virtualna rekonstrukcija: Rekonstrukcija predstavlja pogled na koliščarsko naselje Podrobnosti o prispevku
  66. Zemlja - rojstvo planeta: Dokumentarec o rojstvu planeta Zemlja pred 4,5 bilijoni let. Trajanje:1 ura 31 minut. Podrobnosti o prispevku
  67. Zasebno življenje žuželk - 2. sezona: Serija duhovitih animiranih filmov o življenju drobnih živalic okrog nas. Trajanje: 3 do 7 minut Podrobnosti o prispevku
  68. Pozabljene knjige naših babic: Pravljice, posnete v kombinaciji lutkovne igre in animiranega filma. Trajajo približno 15 minut.  Podrobnosti o prispevku
  69. Kako nastane avto?: Kako nastane avto? Podrobnosti o prispevku
  70. Kaj je to folklora?: Kaj je to folklora? Podrobnosti o prispevku
  71. Kaj je karies?: Kaj je karies? Podrobnosti o prispevku
  72. Kako ilustratorji narišejo tako lepe risbe?: Kako ilustratorji narišejo tako lepe risbe? Podrobnosti o prispevku
  73. Kako ročno izdelamo papir?: Kako ročno izdelamo papir? Podrobnosti o prispevku
  74. Kako so tiskali včasih?: Kako so tiskali včasih? Podrobnosti o prispevku
  75. Kako delujejo roboti?: Kako delujejo roboti? Podrobnosti o prispevku
  76. Kako prevedeš domišljijsko knjigo?: Kako prevedeš domišljijsko knjigo? Podrobnosti o prispevku
  77. Kako naredimo skladbo?: Kako naredimo skladbo?  Podrobnosti o prispevku
  78. Kaj počne dirigent?: Kaj počne dirigent? Podrobnosti o prispevku
  79. Kako kače preživijo zimo?: Kako kače preživijo zimo? Podrobnosti o prispevku
  80. Kako naredimo blejsko kremno rezino? : Kako naredimo blejsko kremno rezino?  Podrobnosti o prispevku
  81. Kako naredimo prekmursko gibanico?: Kako naredimo prekmursko gibanico? Podrobnosti o prispevku
  82. Kako v laboratoriju opravijo odvzem krvi?: Kako v laboratoriju opravijo odvzem krvi? Podrobnosti o prispevku
  83. Kaj je akustična školjka za orkester?: Kaj je akustična školjka za orkester? Podrobnosti o prispevku
  84. Ilirske province - Slovenija: Predstavitev predstavlja pomen Ilirskih provinc za Slovence in je oblikovana kot elektronski zvezek. Nastala je kot tekmovalna predstavitev osnovnošolke za 15. festival računalništva (2009). Z njo je zasedla 2. mesto med predstavitvami. Na ponujeni povezavi si lahko pregledate vsebino, za uporabo v razredu pa si prenesite zazipan dokument na svoj računalnik. Podrobnosti o prispevku
  85. Palentolog: Paleontologija je veda, ki preučuje razvoj življenja na zemlji. Matija Križnar je palentolog, ki preučuje fosile, ostanke izumrlih živali in rastlin, ki so živeli pred več milijoni let in so se ohranili v kamninah. Firbcologinji si ogledata okostje mamuta, ki je visok 3 metre in dolg 5 metrov.  Podrobnosti o prispevku
  86. Orgle: V rimskih časih so orgle uporabljali med gladiatorskimi boji, danes pa predvsem zaigrajo v cerkvah. A Firbcologa sta jih spoznavala v Cankarjevem domu, kjer imajo orgle skoraj 8000 piščali in 60 tipk. V Sloveniji je več tisoč večjih ali manjših orgel. Orgle imajo registre, ki označujejo zvočno barvo. Firbcologa nanje zaigrata celo Kuža pazi.  Podrobnosti o prispevku
  87. France Prešeren: Naš največji pesnik, France Prešeren, se je rodil v kmečki družini v Vrbi na Gorenjskem. Zapisali so ga v zlato knjigo najboljših učencev. Kasneje je študiral pravo na Dunaju. Bil je zaljubljen v bogato gospodično, Primičevo Julijo, ki mu ljubezni ni vračala. Firbcologinji se v Kranju srečata s skoraj pravim Prešernom.  Podrobnosti o prispevku
  88. Petje: Ko pojemo, zvok iz naših ust prihaja s hitrostjo 120 km/h. A pozor - pred petjem je treba glasilke ogreti. Firbcologa se udeležita pevskih vaj in se naučita peti Od višine se zvrti.  Podrobnosti o prispevku
  89. Rap: Veste, da je bil prvi slovenski raper Ali En? Na rap je vplivala jamajška glasba. Raparji so bili pogosto tudi grafitarji. Freestyle je prosto rimanje na glasbeno podlago. Firbcologa zastavita raperju Zlatka zanimiva vprašanja, on pa jima pokaže tudi, kako ustvarja svoje rap komade.  Podrobnosti o prispevku
  90. Strip: Beseda "strip" pomeni črta oz. ozek pas. Risbe stripa si sledijo v vodoravnih pasovih. Stripom podobni so tudi zapisi iz prazgodovine. Najdemo jih na egipčanskih papirusih in antičnih vazah. Firbcologa izvesta, kako nastane strip.  Podrobnosti o prispevku
  91. Idrijski žlikrofi: Moka, jajca, mleko v prahu. Firbcologi odkrijeta, kako se naredi tradicionalne idrijske žlikrofe. Mmmm, slastno.  Podrobnosti o prispevku
  92. Voda: Kako vemo, da je voda kakovostna? Voda ima običajno vrednost pH 6. Firbcologa preverita, kako merijo kakovost Gradaščice.  Podrobnosti o prispevku
  93. Kaj raste v džungli?: Izraz džungla označuje tropske deževne gozdove. Firbcologinji v Botaničnem vrtu odkrijeta, kaj raste v držungli in tudi, kako izgleda kokosova palma, avokadovec in mesojedke.  Podrobnosti o prispevku
  94. Kurenti: Kožuh, kapa, zvonci in ježevka v rokah! Takšna je oprava kurenta, ki se imenuje tudi korant. Poslanstvo kurentov je širiti dobro voljo, zdravje, srečo, veselje, in odgnati zimo ter prinesti pomlad. Zakaj pa kurenti zbirajo bele robčke? Podrobnosti o prispevku
  95. Mešanje barv: Katero barvo dobimo, če zmešamo rumeno in rdečo? In katero, če zmešamo modro in rumeno? V barvnem krogu so zelena, rdeča, vijolična, oranžna in rumena. Tako kot ima glasba svojo frekvenco, ki jo slišimo, tako ima tudi barva svojo frekvenco - torej valovanje. Firbcologinji spoznata tudi, katere barve so tople in katere hladne barve.  Podrobnosti o prispevku
  96. Kakšno je življenje na Antarktiki?: Na Antarktiki vladajo skrajne vremenske razmere. Temperatura se spusti celo do 90 stopinj pod ničlo. Veter piha s hitrostjo 300 km/h. Firbcologinji izvesta, kdo so bili prvi raziskovalci te najbolj osamljene celine na svetu in katere živali živijo tam. Podrobnosti o prispevku
  97. Veliki petek: Danes se kristjani spominjajo Jezusovega trpljenja. Na veliki petek je bil namreč križan, zato je to edini dan, ko v cerkvah ni maše. Poleg tega utihnejo tudi cerkveni zvonovi in ugasnejo se luči.  Podrobnosti o prispevku
  98. Sončev mrk: Sončev mrk nastane, kadar se Sonca, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem. Sončni mrki veljajo za ene izmed najbolj spektakularnih nebesnih pojavov.  Podrobnosti o prispevku
  99. Napovedovanje vremena: Kako vremenoslovci vedo, kakšno bo vreme v prihodnjih dneh? Je vreme težko napovedovati? Kakšne so naprave, s katerimi si pomagajo? Vse to je raziskala v pogovoru z vremenoslovcem Branetom Gregorčičem raziskala Amina.  Podrobnosti o prispevku
  100. 20 let schengenskega območja: Schengenski sporazum je dogovor med evropskimi državami, ki je uveljavil ukinitev mejnih kontrol za notranjih mejah držav podpisnic sporazuma, da bi s tem spodbudili prost pretok blaga, informacij, denarja in ljudi. Na zunanjih mejah schengenskega območja pa ostaja strog nadzor.  Podrobnosti o prispevku
  101. Pozdravljanje: Pozdrav je v našem življenju zelo pomemben. Z njim na vsakem koraku prispevamo k boljšim medsebojnim odnosom in k prijetnejšemu počutju.  Podrobnosti o prispevku
  102. Arheologinja: Že več mesecev v središču Ljubljane prenavljajo Slovensko cesto in pred kratkim so naleteli na čisto prvi arheološki zaklad: odkrili so grob s kamnito skrinjo, v kateri je steklena žara s posmrtnimi ostanki veljaka iz časa rimske Emone.  Podrobnosti o prispevku
  103. Dan vseh mam: Nekateri ste jih želeli presenetiti tako, da ste bili bolj pridni kot ponavadi, drugi ste jim bolj pomagali pri hišnih opravilih, tretji pa ste mamam poklonili sploh največje veselje – pospravili ste svojo sobo. Mame pa si najbrž želijo, da jim v tem dnevu ne bi bilo treba opozarjati na malenkosti, ki jih je sicer potrebno opraviti vsak dan.  Podrobnosti o prispevku
  104. Sam svoj vrtnar: Pripomočki za vrtnarjenje jih že čakajo in ko so vsi zbrani in pripravljeni, se delo začne. Najprej je treba vrt pripraviti. Za zelišča skopljejo manjše luknje, za češnjo in ribez pa večje. Šele ko je vrt primerno urejen, lahko učenci posadijo nove rastline.  Podrobnosti o prispevku
  105. Kako ustvarimo kviz v PowerPointu: PowerPoint je krasno orodje za učitelje. Nudi ogromno možnosti in relativno hitro se jih lahko naučimo uporabljati. Izdelamo lahko čudovite projekcije za uvajanje snovi, za utrjevanje ali za individualno delo.  Podrobnosti o prispevku
  106. Varnostni pasovi: Varnostni pas s tremi točkami, kot ga poznamo vsi, so izumili leta 1955. Danes, šestdeset let kasneje, je varnostni pas obvezen v vsakem avtomobilu.  Podrobnosti o prispevku
  107. Kako kolo pripraviti na vožnjo?: Nekatera kolesa so prestala sol na zimskih cestah, nizke temperature, dež… no, nekatera so bila spravljena varno v kleteh. Vsa pa zdaj potrebujejo malo pozornosti, da vas bodo kolesa še naprej varno vozila do cilja.  Podrobnosti o prispevku
  108. Sirski otroci živijo v vojni: V sirijskem mestu Dara so se pred štirimi leti sunitski prebivalci začeli upirati predsedniku Bašarju Al Asadu, ki je državi vladal s silo in pri odločitvah ni upošteval volje ljudi. Tudi proteste je skušal zatreti z nasiljem, a so se kljub temu kmalu razširili po vsej državi. To predsedniku ni bilo všeč, zato je nad protestnike poslal vojsko. Začela se je državljanska vojna, to je vojna, v kateri se spopadajo skupine znotraj iste države. Umrlo je že več kot 220 tisoč ljudi, 12 milijonov prebivalcev je moralo zapustiti domove.  Podrobnosti o prispevku
  109. Teden možganov: Tudi to je eden od poudarkov tega tedna, ki je posvečen prav našemu najzapletenejšemu organu - možganom. Oči lahko razumemo kot podaljšek možganov, saj je tkivo na zadnji strani očesa - mrežnica - del osrednjega živčevja. Čutnice mrežnice zaznajo svetlobo, ki prihaja s predmetov okoli nas. Ti podatki po vidnem živcu potujejo do možganov, ti pa jih sestavijo v sliko različnih barv.  Podrobnosti o prispevku
  110. Bradavice: Povzročajo jih virusi - ti še posebej radi prodrejo v otroško kožo na rokah in nogah, ki se veliko potijo. Virusi se imenujejo HPV in napadejo kožo. Zaradi njihove prisotnosti se začnejo celice nepravilno razmnoževati in nato nastane bradavica.  Podrobnosti o prispevku
  111. Manjšina na avstrijskem Koroškem: Potujemo v leto 1920. Po koncu prve svetovne vojne so avstrijsko Koroško razdelili na dve območji. Imenovali sta se cona A in cona B. Takrat je ljudstvo glasovalo ali naj ti dve območji pripadata Avstriji ali tedanji Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ker se je večina ljudi odločila za Avstrijo, je na avstrijskem Koroškem ostala slovenska manjšina.  Podrobnosti o prispevku
  112. Otroški poročevalec pri detektivki: Naš otroški poročevalec Vid se je zapletel v pravo detektivsko zgodbo in pomagala mu je detektivka Bernarda Škrabar. Kaj sta raziskovala in kako, si poglej v prispevku.  Podrobnosti o prispevku
  113. Zobje: Danes je svetovni dan ustnega zdravja, zato smo se odločili, da preverimo, kako žvečilke vplivajo na naše zobe. Bakterije v ustni votlini se hranijo s sladkorjem iz ostankov hrane v ustih. Ko sladkor prebavijo, izločijo kislino, ki raztaplja minerale v zobeh. To pa je začetek zobne gnilobe.  Podrobnosti o prispevku
  114. Solarno letalo: Solarno letalo ima na krilih več kot 17 tisoč sončnih celic. Te so narejene iz silicijeve rezine, ki pod vplivom svetlobe proizvaja električno energijo. Le-ta gre naprej preko motorja, ki poganja elektromotor. Tako lahko letalo leti.  Podrobnosti o prispevku
  115. Ošpice: Ošpice povzroči virus, ki se naseli v človekovih celicah in posebnega zdravila proti ošpicam ni. Večina bolnikov jih sicer preboli v nekaj tednih, včasih pa pride tudi do zapletov, na primer do pljučnice.  Podrobnosti o prispevku
  116. Kaznovani starši otrok s prekomerno telesno težo : Debelost pri otrocih razumejo kot njihovo zlorabo, zato so starši lahko denarno kaznovani, če otrokom ne omogočijo zdravega življenja. Otroški zdravnik Primož Kotnik pravi, da nekatere države dejansko kaznujejo starše, če so njihovi otroci predebeli, celo Velika Britanija. Podobnih principov obravnave takšnih družin se poslužujejo tudi drugje po svetu, a le v primerih, ko je telesna teža otroka tako visoka, da je izpostavljen izrazito velikemu tveganju za zaplete.  Podrobnosti o prispevku
  117. Lepo vedenje: To je le nekaj šolskih pravil izpred več kot sto let, ki so jim včasih rekli šolska postava. Vedenje v šoli je bilo včasih tako pomembno kot znanje, saj so ga tudi ocenjevali. Če si imel negativno ocenjeno vedenje, pa nisi mogel napredovati v višji razred. Za kršenje pravil so bili tudi kaznovani, recimo s sedenjem na lesenem oslu ali še huje, s klečanjem na koruzi. Da pa ne bi spoznavali samo kazni v starih časih, so bile v stari učilnici na ogled in uporabo tudi šolske potrebščine iz preteklih dni. Vsakega učenca sta namreč na mizi pričakali tablica in kreda.  Podrobnosti o prispevku
  118. Gregorjevo, praznik zaljubljencev: Legenda o gregorjevem sega v šesto stoletje. Prav na prvi pomladni dan je svoj god praznoval papež Gregor Veliki. Po tedanjem julijanskem koledarju je bil to 21. marec.  Podrobnosti o prispevku
  119. Samopoškodovanje: Mladostniki se soočajo z različnimi čustvi, z občutki krivde in z močnimi čustvi jeze, osamljenosti. Ko postane stiska neznosna, jo sprostijo ali ublažijo tako, da se na tak ali drugačen način poškodujejo. Podrobnosti o prispevku
  120. Pouk preko Skypea: Na osnovni šoli Prežihovega Voranca Bistrica v Črenšovcih pri pouku uporabljajo Skype, kjer so se učencem pred kratkih pridružili tudi vrstniki iz Finske.  Podrobnosti o prispevku
  121. Klofute za otroke: V Franciji zakon prepoveduje telesno nasilje nad otroki, še posebno je prepovedano telesno kaznovanje v šolah, vendar nikjer izrecno ne prepove klofutanja otrok staršem. Svet Evrope, to je najvišja evropska organizacija, ki skrbi za spoštovanje človekovih pravic, Franciji zato očita, da je njen zakon preohlapen in premalo natančno omejuje telesno kaznovanje otrok.  Podrobnosti o prispevku
  122. Kaj početi v življenju? : »Za premislek o tem, kaj boste mladi v življenju počeli, si vzemite vsaj toliko časa kot za to, kateri telefon boste kupili. Te odločitve so pomembne, ker vplivajo na naše življenje. Karierne odločitve - torej te o šoli, poklicu - niso pomembne zato, ker to zanima naše starše ali sosede, ampak zaradi nas samih,« pravi svetovalka. Tisti, ki imajo nižje ocene, so lahko bolj zadovoljni in razvijejo svoje potenciale na kateri izmed srednjih šol, s katerimi pridejo tudi prej do svojega poklica.  Podrobnosti o prispevku
  123. Plinski terminal: Terminal sestavlja več velikih objektov, v katerem se shranjuje zemeljski plin. Njihovi postavitvi so v preteklosti v Sloveniji nasprotovali, saj bi to zelo slabo vplivalo na okolje, predvsem v severnem delu Jadranskega morja, kjer bi terminal stal.  Podrobnosti o prispevku
  124. Življenje v dijaškem domu: Nekateri izmed vas gotovo razmišljate o kakšni srednji šoli, ki pa je oddaljena od vašega doma. Če nočete preveč časa zapraviti na poti, se lahko odločite tudi za bivanje v dijaškem domu.  Podrobnosti o prispevku
  125. Zeleni Kras: Enkratna predstavitev Krasa! Film je nastal v okviru projekta Park Zelenega Krasa, ki ga je delno financirala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Trajanje 11 minut. Podrobnosti o prispevku
  126. Premi in odvisni govor (obrnjeno učenje): Oglej si posnetek in reši naloge. Spoznaj različne zapise poročanega govora, uporabo ločil in narekovajev. Naloga je sestavljena iz video posnetka z razlago o načinih zapisa premega in odvisnega govora ter nekaj nalog. Posnetek lahko uporabite za obrnjeno učenje.  Podrobnosti o prispevku
  127. Prvi znanilci pomladi: Ne samo, da je zunaj že prav pomladno vreme, na sprehodu v naravi že na vsakem koraku lahko srečamo njene znanilce. In če ste mislili, da so zvončki samo beli, se motite.  Podrobnosti o prispevku
  128. Teden izbrisanih: Če nimaš osebnih dokumentov, ne obstajaš. Za prijatelje že, a v šoli, na banki, pri zdravniku veljaš za tujca, brez osebne izkaznice in potnega lista pa ne smeš prečkati državne meje. In prav takšen plaz težav so doživeli mnogi izmed več kot 25 tisoč ljudi, ki jim je država Slovenija pred 23. leti razveljavila dokumente. Med njimi je bil tudi Alex, ki je bil takrat star 13 let.  Podrobnosti o prispevku
  129. Motnje hranjenje: Da bi napetosti težave uspešno razpletli, se nekateri pogovarjajo s prijatelji, ukvarjajo s športom, drugi poiščejo pomoč psihologov in drugih strokovnjakov. Včasih pa se zgodi, da ljudje čustvene stiske želimo rešiti tako, da se preveč osredotočimo na svoje telo, kar lahko povzroči hude motnje pri prehranjevanju.  Podrobnosti o prispevku
  130. Sove: Male uharice živijo po vsej Sloveniji, najpogosteje na območjih, kjer je veliko polj, ker tam najdejo hrano. V Domžalah se zadržujejo v bližini njiv, pa tudi smetnjakov, saj ti privabljajo miši. Čeprav so malo uharico opazili tudi visoko v gorah in v strnjenem gozdu, je najštevilčnejša v odprti kulturni krajini, kjer je dosti drevesnih mejic ter manjših gozdičkov. Gnezdi v odsluženih sračjih in vranjih gnezdih, lovi pa na odprtih površinah. Podrobnosti o prispevku
  131. Skrivnostna pisava: Steganografija je veda, ki se ukvarja s prenašanjem tajnih sporočil, tako da prikrije oziroma zakrije obstoj sporočila. In danes bomo za hip postali steganografi.  Podrobnosti o prispevku
  132. Kaj pa ti misliš o istospolnih družinah?: Sestri Bo in Margo sta se rodili, ko sta bila njuna mama in oče še poročena. Po ločitvi pa je mama spoznala prijateljico, ki je zdaj njena partnerka. Zeb je bil spočet s semenom darovalca in ne ve, kdo je njegov oče. Vsi trije otroci živijo v istospolnih družinah z dvema mamama. O takšnih družinah smo se pogovarjali z učenci OŠ Lava iz Celja.  Podrobnosti o prispevku
  133. Pribežniki iz Libije: Ljudje iz Libije se zaradi groženj skupine Islamska država ne počutijo več varno in se množično odločajo za nevarno plovbo čez Sredozemsko morje do italijanskega otoka Lampedusa. Kriminalnim združbam plačajo veliko denarja, da jih te v do roba polnih in slabo vzdrževanih čolnih pošljejo na nevarno plovbo do Evrope, kjer upajo, da bodo živeli bolje.  Podrobnosti o prispevku
  134. Plavajoče jajce: Ali jajce lahko plava na vodi? Hm… To so v eksperimentu ugotavljale Julia, Šana in Špela.  Podrobnosti o prispevku
  135. Kaj pa ti misliš? O alkoholu.: Alkohol vpliva na osrednje živčevje in s tem na delovanja telesa in možganov. Upočasni delovanje nekaterih možganskih središč, kar pomeni, da se opiti obnašamo drugače kot sicer. Podrobnosti o prispevku
  136. Lunarno novo leto: Novo leto se tako začne takrat, ko se Luna znajde na navidezni ravni črti med Zemljo in Soncem in to je danes. Minilo je leto konja in začenja se leto koze. Obiskali smo mlado kitajsko, ki živi v Sloveniji. Podrobnosti o prispevku
  137. Otroška poročevalka in star-up : Slovenci imamo zelo dobre poslovne ideje, zato se marsikdo odloči, da bo ustanovil zagonsko ali start-up podjetje. To je podjetje, ki razvija nekaj čisto novega.  Podrobnosti o prispevku
  138. Izdelaj svoj tornado: S krožnimi zasuki plastenk začne voda v zgornji plastenki krožiti in izoblikuje se čudovit vrtinec, ki močno spominja na tornado v naravi. Na vodo v plastenki deluje sila – gravitacija, ki vodo vleče navzdol. Voda v zgornji plastenki ima potencialno energijo, ki jo imajo telesa na določeni višini. Ko začne voda teči navzdol, začne na račun potencialne energije pridobivati kinetično energijo. Kinetično energijo imajo telesa, ki se gibljejo z določeno hitrostjo- večja je hitrost in masa telesa, večja je njegova kinetična energija. Podrobnosti o prispevku
  139. Kaj pa ti misliš o drugačnosti?: Kaj pomeni biti drugačen? O tem smo se pogovarjali z učenci OŠ Tončke Čeč iz Trbovlje.  Podrobnosti o prispevku
  140. Svetovni dan materinščine: Z maternim jezikom pokažemo svojo pripadnost. Tako so študentje iz pokrajine Bengalije, ki se razprostira čez več držav, pred 47 leti zahtevali, naj bo njihov jezik enakopraven drugim. A tamkajšnja policija jih je ubila. V opomin na ta dogodek je Unesco 21. februar razglasil za mednarodni dan materinščine. Da je ohranjanje jezika pomembno, se strinjajo tudi vaši vrstniki, ki so se iz Slovenije preselili v Ameriko.  Podrobnosti o prispevku
  141. Ornitofon: Sneg počasi pobira, a jutra so še vedno ledena, tudi za ptice. Leteče pernate živalce so sicer zelo samostojne in tudi mrzle mesece čisto dobro prestanejo. Kako pa jim lahko pomagamo? Podrobnosti o prispevku
  142. Domača baterija: Kako naredimo domačo baterijo? Vse, kar potrebujemo sta dva krompirja, dva koščka cinka, dva koščka bakra, tri povezovalne kable in svetleče diode različnih barv. Dioda je elektronski element, ki ima dva priključka, pozitivni del katoda in negativni del anoda. Poskus izvajajo učenci OŠ Markovci pri Ptuju  Podrobnosti o prispevku
  143. Kaj pa ti misliš o spletnem nadlegovanju: Okoli 70 % otrok vsak dan po uro in pol uporablja internet. Največkrat gledajo videoposnetke, igrajo igrice ter obiskujejo družabna omrežja, kot so Facebook, Twitter in Instagram. Prav tu pa se lahko zgodijo neprijetne stvari, kar imenujemo spletno nadlegovanje. Mnenje o spletnem nadlegovanju z nami delijo učenci Osnovne šole Venclja Perka.  Podrobnosti o prispevku
  144. Cerkljanski lavfarji: Vsako leto 46 dni pred veliko nočjo na torek pride k nam pust. Norčavi dan, ko ulice preplavijo maškare.  Podrobnosti o prispevku
  145. Čarovnija z mlekom: Mleko vsebuje veliko različnih vrst delcev. Poleg vode najdemo v mleku še maščobe, beljakovine, sladkorje, vitamine in minerale. Ko kanemo v mleko (ali katerokoli tekočino) jedilno barvo, lahko opazujemo kako se barva po mleku razširja. Poskus izvajajo učenci OŠ Markovci pri Ptuju.  Podrobnosti o prispevku
  146. Kaj pa ti misliš o avtizmu?: Avtizem ni redek pojav. V Veliki Britaniji ima vsak stoti to diagnozo in motnja ima tudi več različnih oblik. O avtizmu smo se pogovarjali z učenci debatnega krožka OŠ Domžale.  Podrobnosti o prispevku
  147. Valentinovo: Praznik sv. Valentina je postal prepoznaven kot praznik zaljubljencev. Zamisel o romantični ljubezni se je rodila šele v srednjem veku, do takrat pa 14. februar ni bil prav nič ljubezenskega.  Podrobnosti o prispevku
  148. Varnost na smučišču : Februar je čas zimskih počitnic in za nekatere se te začnejo že prihodnji teden. Nekateri se boste v tem času odpravili tudi na smučišča. Zato je dobro poznati tudi pravila obnašanja na smučiščih, da ste lahko poskrbimo za svojo varnost in za varnost vseh okoli sebe.  Podrobnosti o prispevku
  149. Dan varne rabe interneta: Vsi uporabniki smo odgovorni za to, da je internet prijazno in varno okolje za vse. Če pri uporabi spleta spoštujemo tako svojo zasebnost kot zasebnost drugih, brskamo pa odgovorno in preudarno, ne moremo narediti nič narobe.  Podrobnosti o prispevku
  150. Dokumenti za živali: Ko se odpravite v tujino in prestopite mejo schengenskega območja, morate pokazati potni list. Če s seboj vzamete hišnega ljubljenčka, bo uradnik zahteval tudi njegove dokumente in dokazilo, da je zdrav.  Podrobnosti o prispevku
  151. Telefonski račun: Mobilni telefon je super! Pokličemo lahko prijatelje, pišemo sms-je ter na hitro pogledamo na družbena omrežja. A vse ima svojo ceno. Še posebej med počitnicami, ko imamo več časa in telefonski račun lahko postane pravo malo presenečenje.  Podrobnosti o prispevku
  152. Kaj se skriva pod številkami?: Z odkrivanjem polj učenci spoznavajo podrobnosti maske, na katere bodo morali biti pozorni pri opisu. Ugotovijo, da se pod polji s številkami skriva kurent. Prispevek k nalogi Opis kurenta  Podrobnosti o prispevku
  153. Privatizacija: Privatizacija pomeni, da država svoje podjetje proda posamezniku ali podjetju, ki je v tuji oziroma zasebni lasti.  Podrobnosti o prispevku
  154. Kaj vam pomeni kultura? : Ob slovenskem kulturnem prazniku, smo osnovnošolce vprašali, kaj jim pomeni kultura. Podrobnosti o prispevku
  155. Ragbi : Ragbi velja za precej grob in nevaren šport, ki zahteva natančnost in timski duh. S pravilnim treningom in z navodili trenerja pa lahko postanemo zelo dobri igralci in se lažje obvarujemo poškodbam.  Podrobnosti o prispevku
  156. Skrb za varnost na cestah : Razlagamo, kdo vse skrbi za varnost na slovenskih cestah. Podrobnosti o prispevku
  157. Telefoniranje v prometu : Raziskava o vplivu mobilnih telefonov med vožnjo je pokazala, da se mladi veliko bolj zavedajo, da telefoni ne sodijo k varni vožnji kot starejši. Pomembno pa je tudi to, da uporaba mobilnih telefonov ni nevarna le med vožnjo v avtu, temveč tudi med kolesarjenjem.  Podrobnosti o prispevku
  158. Svetovni dan boja proti raku : Rak je bolezen, pri kateri se začnejo nekatere celice nenadzorovano množiti in širiti v sosednja tkiva ter jih uničevati. To se zgodi zato, ker se geni, ki uravnavajo delitev celic, okvarijo. Nenadzorovana delitev celic pa privede do nastanka tumorja. Kadar gre za tumor, ki je posledica rakavega obolenja, pravimo da je to maligen tumor. Kadar pa gre za benigni tumor, gre za tvorbo, ki ni posledica rakavega obolenja.  Podrobnosti o prispevku
  159. Kaj je dohodnina? : Davki, dohodnina, olajšava za otroke - izrazi, ki ste jih v teh dneh najbrž velikokrat slišali, predvsem od staršev. Jutri je namreč zadnji dan za uveljavljanje davčne olajšave za vzdrževane družinske člane - torej tudi za vas. Podrobno pod lupo, na primeru izmišljenih likov - zakoncev Mete in Jureta - poglejmo, kaj je dohodnina in kaj olajšava za otroke.  Podrobnosti o prispevku
  160. Hrbtenica: Hrbtenico človeka sestavljajo vretenca, ki jih delimo v pet skupin, in sicer vratna, prsna, ledvena, križnična vretenca ter trtična vretenca. Skupno hrbtenico sestavlja od 33 do 34 vretenc. Bolj ko smo sključeni, večja napetost nastaja v hrbtenici. Strokovnjaki so izračunali, da je breme, ki ga ob nagibu glave za 30 stopinj nosi vratni del hrbtenice, tolikšno, kot če bi nanjo pritiskalo 18 kilogramov. Če hrbtenico nagnemo še bolj, na primer pod 60-stopinjskim kotom, pa mora ta del hrbtenice prenesti težo treh težkih šolskih torb oziroma kar 27 kilogramov.  Podrobnosti o prispevku
  161. Holokavst, Ana Frank: Natanko pred sedemdesetimi leti, 27. januarja, so vojaki ruske Rdeče armade vkorakali v največje nacistično taborišče, v Auschwitz-Birkenau na Poljskem. Dogodkov iz te vojne so se spomnili tudi v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani, ki so ga danes obiskali mladi.  Podrobnosti o prispevku
  162. Samuraji : Samuraji so bili bojevniška kasta, ki je vladala Japonski. Samuraj pomeni v prevodu tistega, ki služi. Drugo ime je bushi – bojevnik. Samuraji so bili v marsičem podobni evropskim vitezom. Medtem, ko so vitezi služili bogu in cerkvi, so samuraji služili svojim gospodarjem, daimyo-jem. Poslušnost in brezpogojna predanost gospodarju sta bili samurajski vrlini. Ta zahteva se je imenovala giri ali dolžnost. Iz tega vazalnega odnosa se je razvil ritualni samomor in maščevanje. Zraven tega pa se je od samurajev zahtevalo, da se nenehno izpopolnjujejo v borilnih veščinah in so na bojiščih neustrašni. Samuraji so se ravnali po svojem kodeksu imenovanem bushido.  Podrobnosti o prispevku
  163. Svetovni dan mokrišč : Mokrišča se razlikujejo po rastlinstvu, živalstvu in funkciji. Mokrišča so naravni vodni zbiralnik, saj poleg tega, da napajajo podtalnico, napajajo tudi reke in jezera, ali pa se mokrišča napajajo iz rek in jezer. Preprečuje tudi poplave in blagodejno vplivajo na okoliško mikroklimo, saj z izhlapevanjem vode s površin blažijo sušo in poleti hladijo okolico. Mokrišča tudi čisti vodo, saj delujejo kot naravne čistilne naprave, vendar z omejenimi zmogljivostmi. Podrobnosti o prispevku
  164. Waldorfska šola: Ko rečemo ocene, vas večina najbrž pomisli na številke od 1 do 5, a na Waldorfski šoli, ki je zasebna, je malo drugače. Tam so ocene opisne. Učitelji ocene na Waldorfski šoli preverjajo približno vsake štiri tedne, kolikor traja ocenjevalno obdobje ali epoha, kot mu pravijo. Nato pa sledi praznik znanja – dan, ko učenci pišejo test. Tega učiteljica opisno oceni, pri čemer upošteva učenčev odnos do dela in tudi njegovo sodelovanje pri pouku. Če starši ali učenci želijo, pa lahko ob koncu leta opisno na šoli pretvorijo tudi v številke.  Podrobnosti o prispevku
  165. Živali po svetu: Učenci morajo tudi razmisliti, v čem so si živali, ki živijo na določeni celini podobne, oziroma v čem se razlikujejo od ostalih živali po svetu. Soočijo se tudi s problemom - Kaj bi bilo, če bi določena žival živela v drugačnem okolju? Na koncu skupine svoje delo predstavijo ostalim, znanje tudi utrjujejo. Podrobnosti o prispevku
  166. 5 minut za zdravje: Ker se v sodobnem času vedno bolj poudarja koncept zdravega načina življenja in ker je pomembno, da se otroci gibajo, si oglejtei kratke video posnetke, z vsebinami, ki jih učitelji lahko uporabijo pri pouku. Navodila poiščite na tej spletni strani 5-minut za zdravje Podrobnosti o prispevku
  167. Živčnost pred testi : Pogovarjali smo se s psihologijo Cirilo Peklaj, ki pravi, da živčnost lahko ublažimo z veliko znanja. Dejstvo je, da kljub temu, da je sprotno učenje najbolj učinkovito, nam včasih preprosto ne znese. Slaba ocena je lahko tako spodbuda, da bomo drugič delali drugače in se težjih snovi lotili prej oziramo jih bomo ponavljali sproti. Podrobnosti o prispevku
  168. Zelenjava in sadje za vsak dan: Že star pregovor pravi: Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran. Pa je eno jabolko res dovolj? Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da naj bi vsak dan pojedli vsaj 400 gramov sadja in zelenjave. To pomeni recimo eno jabolko, pomarančo, lonček kislega zelja, en večji korenček in porcijo solate. Ali poješ toliko sadja in zelenjave?  Podrobnosti o prispevku
  169. Boko Haram : Skrajna islamistična organizacija Boko Haram je bila ustanovljena leta 2002. V zahodnoafriškem jeziku Boko Haram dobesedno pomeni »zahodno izobraževanje je prepovedano«. Člani te skupine hočejo doseči, da bi vsi ljudje živeli v skladu z njihovimi strogimi pravili glede oblačenja, pitje alkohola bi kaznovali, prepovedali pa bi tudi takšno šolanje, kot ga imamo mi. Zato izvajajo bombne napade, lani so ugrabili 200 deklic, uničujejo stavbe. Z napadi želijo tako povečati svojo moč in zavzeti oblast na volitvah ki bodo čez dober mesec. Leta 2013 so se razglasili za teroristično skupino. Podrobnosti o prispevku
  170. Nastanek ognjemeta : Ognjemet oz. smodnik so iznašli Kitajci okoli 10. stoletja. Prve ognjemete so poganski narodi uporabljali za odganjanje zlih duhov ob prehodu zime v pomlad. V 14. Stoletju pa je v Evropo to vnetljivo snov prinesel Marco Polo in arabski trgovci.  Podrobnosti o prispevku
  171. Dan samostojnosti in enotnosti : Dan samostojnosti in enotnosti je državni praznik v Sloveniji, ki se ga praznuje 26. decembra in je dela prost dan. Na ta dan se spomnimo razglasitve plebiscita leta 1990, s katerim je Slovenija postala samostojna država.  Podrobnosti o prispevku
  172. Svetovni dan brajice : Brajica je pomembna v življenju milijonov slepih po vsem svetu, saj jim omogoča branje književnih del ali študij skupaj z videčimi vrstniki. Leta 1824 jo je pri 15 letih izumil Braille, ki je oslepel v zgodnjem otroštvu, v času iznajdbe pa se je šolal v kraljevem zavodu za slepo mladino v Parizu. Podrobnosti o prispevku
  173. Božično drevo: Tradicija pravi, da naj bi božično drevo in jaslice postavljali postavljali šele na predvečer božiča. Nekoč so ga krasili z jabolki, angelčki, bomboni, svečami, danes pa je vse več kroglic in lučk. Običaj krašenja dreves sega že v čase pred našim štetjem, od 17. stoletja dalje pa se je iz Nemčije postopoma razširil po vsem svetu.  Podrobnosti o prispevku
  174. Reciklirani okraski: Vsako leto je okraševanje božičnega drevesa lahko zelo zabavno in izvirno. Predstavljamo reciklirane okraske, ki so jih izdelovali otroci na Irskem.  Podrobnosti o prispevku
  175. Prašni delci v zraku : Onesnaženost zraka je velik okoljski problem. Prav danes je nevladna organizacija Cipra predstavila raziskavo o onesnaženosti zraka v Ljubljani. Če bi bil zrak v glavnem mestu takšen, kot predpisuje Svetovna zdravstvena organizacija, bi njegovi prebivalci v povprečju lahko živeli kar leto dlje. Podobne težave zaradi onesnaženosti zraka z delci imajo tudi številna druga slovenska mesta, razen primorskih. Poglejmo, za kakšne delce gre in kako ti vplivajo na naše zdravje.  Podrobnosti o prispevku
  176. Tiskanje s krompirjevimi pečatniki: Navodilo za tiskanje s pečtaniki iz krompirja Podrobnosti o prispevku
  177. Debelost pri hišnih ljubljenčkih: Tako kot pri ljudeh žal tudi pri psih debelost narašča. Dejstvo pa je, da predebele živali živijo tudi manj kakovostno življenje. Že res, da je tudi debelost lahko posledica bolezni, a večina naših hišnih ljubljenčkov ima preveč kilogramov, zato ker jim dajemo preveč hrane in se premalo gibajo. Res je tudi, da so določene pasme psov debelejše, a to nikoli ne sme biti izgovor.  Podrobnosti o prispevku
  178. Rokenrol : Potujmo v 50. leta prejšnjega stoletja, v Združene države Amerike. To je čas, ko v ZDA temnopolti in belopolti prebivalci nimajo enakih pravic. Takrat je vladala rasna diskriminacija. Ločijo se tudi po tem, katero glasbo poslušajo. Temnopolti so poslušali džez, bluz in črnske duhovne pesmi, belopolti pa kantri in vestern glasbo. Podrobnosti o prispevku
  179. Pravoslavna vera : Potujmo v zgodovino, v 4. stoletje. Takrat je krščanska vera priznavala pet velikih vladarjev, ki jih imenujemo patriarhi. Vsak izmed njih je vladal svoji cerkveni skupnost. Najmočnejša skupnost je bila v Rimu, ki je bil tudi sedež rimskega cesarstva. Rimski patriarh je imel zato največji vpliv. Poimenovali so ga papež. V letu 330 je cesar središče rimskega cesarstva prestavil v Carigrad in to je bil začetek razkola med vzhodom in zahodom. Posledično so se pojavila tudi nesoglasja med rimskim patriarhom, papežem ter carigrajskim patriarhom. Papež je namreč želel oblast nad drugimi patriarhi, a carigrajski patriarh se mu je uprl. Tako sta nastali rimskokatoliška in pravoslavna cerkev. Podrobnosti o prispevku
  180. Koledovanje: Danes katoličani in evangeličani slavijo praznik svetih treh kraljev, ki skupaj z božičem in novim letom tvori trojico svetih večerov. Sinoči pa so se po nekaterih slovenskih vaseh sprehodili koledniki, ki so po domovih zaželeli srečo. Mi smo bili z njimi v vasi Zavinek.  Podrobnosti o prispevku
  181. Bitcoin: Bitcoin je spletna denarna enota. Ime je dobila iz besede bit, ki je v računalništvu enota za informacijo in besede coin, ki v angleščini pomeni kovanec. Vrednost bitcoina se zelo hitro spreminja, določa pa se v virtualni menjalnici. Vrednost valute bitcoin je odvisna od zaupanja v valuto - večje kot je to zaupanje, višja je cena posameznega bitcoina.  Podrobnosti o prispevku
  182. Kako se lotiti učenja?: Če smo za učenje dobro motivirani, se lažje spravimo h knjigam. Je pa še nekaj trikov. Zato je dobro poznati različne učne stile, s katerimi si lahko pomagamo. Poznamo vidni tip učencev, ki jim ustrezajo miselni vzorci in pojmovne mreže. Slušnemu tipu ustrezajo asociacije, rime in glasno branje. Gibalnemu tipu učencev pa so bližji samolepilni lističi in podčrtovanje.  Podrobnosti o prispevku
  183. Zapuščene živali: V mrzlih dneh ne pozabite na to, da tudi pse zelo zebe. Zato poskrbite za primerno in suho zavetje, za dovolj kalorično hrano (primernejša je briketirana hrana, ki ne zmrzne) in seveda za svežo vodo, ki jo morate zamenjati večkrat na dan. Podrobnosti o prispevku
  184. Zapis števil z besedo (video): Prosojnica je primerna za usvajanje ali utrjevanje zapisa števil z besedo. Podrobnosti o prispevku
  185. Števniki (video) - glavni in vrstilni: Prosojnica - video je namenjena obravnavi števnikov Podrobnosti o prispevku
  186. Kako preprečimo korupcijo: O korupciji govorimo, kadar nekdo, ki ima moč odločanja, ne dela tako, kot je prav, ampak raje tako, kot je najbolje zanj. Podrobnosti o prispevku
  187. Krožek finančnega opismenjevanja: Na krožku finančnega opismenjevanja na več kot 40-ih osnovnih šolah po Sloveniji se te dni učijo, kako bi se lahko izognili nenadzorovanemu zapravljanju v trgovinah. Obiskali smo mlade iz Velenja. Podrobnosti o prispevku
  188. Kako je A. Nobel povezan s Slovenijo : Nobelove nagrade so poimenovane po Alfredu Nobelu, ki si je zamislil podeljevanje tovrstnih nagrad in jim tudi namenil svoje premoženje. Nobel pa je na poseben način povezan tudi s Slovenijo. Podrobnosti o prispevku
  189. Kako komuniciramo s starši: Raziskava v Veliki Britaniji je pokazala, da se vaši starejši vrstniki stari od 16 do 21 let, kar vsak teden enkrat skregajo s starši. Pogosteje se sporečejo z mamami kot z očeti, s prvimi pa sicer preživijo tudi več časa. Preverili smo, kako se s starši razumejo slovenski otroci. Podrobnosti o prispevku
  190. Ulični umetniki grafitarji : Pri nas je veliko uličnih umetnikov, ki znajo celo dolgočasne podhode spremeniti v umetniške galerije. Z enim izmed njih, Teom Ivančičem, se je pogovarjala naša otroška poročevalka Jerneja. Podrobnosti o prispevku
  191. Reciklirani okraski in darila: Bleščeči svetleči december je že skoraj na višku in praznične luči so prižgane že v skoraj vseh mestih. Tiste, ki morajo na okraske čakati do čisto pravih praznikov, pa so domače jelke. Ker smo Infodromovci še kar eko, smo se pozanimali, kako narediti okraske, ki bi bili prijazni nam kot tudi naravi. Na eko ustvarjalno misijo je odšla naša Ana. Podrobnosti o prispevku
  192. Glasbena terapija: Glasbena terapija je ena izmed možnosti za reševanje duševne stiske. Z njo med drugim pomagajo na primer otrokom z razvojnimi težavami, motnjami hranjenja, avtizmom ali depresijo. Podrobnosti o prispevku
  193. Zimsko spanje živali : Kako živalim brez toplote, oblačil in tudi skoraj brez hrane uspe preživeti mrzle dni, je šel raziskat naš Matic.  Podrobnosti o prispevku
  194. Odnosi med ZDA in Kubo: Ohlajene odnose imata ameriški državi Kuba in ZDA. Po več desetletjih sporov se je predsednik ZDA Obama odločil, da je napočil čas za otoplitev. Podrobno pod lupo poglejmo, zakaj sta državi sploh sprti. Kuba in ZDA sta v političnem in gospodarskem sporu že več kot 50 let, zdaj pa se trudita za boljše odnose. Podrobnosti o prispevku
  195. Medvrstniško nasilje : Si bil že kdaj priča medvrstniškemu nasilju? Na takšno nasilje opozarjajo tudi plakati.  Podrobnosti o prispevku
  196. Živali v vojni : Pred stotimi leti se je po svetu razplamtela prva svetovna vojna, ki je potekala tudi na današnjem slovenskem ozemlju. Na današnji dan pred 97-imi leti pa sta Nemčija in Rusija sklenili premirje. Vojne s tem še ni bilo konec, trajala je še skoraj eno leto, v spopadih pa so morale sodelovati celo živali.  Podrobnosti o prispevku
  197. Kako svetloba vpliva na naše počutje : V ponedeljek tri minute čez polnoč bo prvi zimski dan. Dnevu, ko se začne zima, rečemo zimski sončni obrat, in je najkrajši v letu. Dolg bo le 8 ur in 34 minut. Od ponedeljka naprej pa bodo nato dnevi vse daljši. Matic je zato preveril, kako bo večja količina dnevne svetlobe vplivala na nas. Podrobnosti o prispevku
  198. Kakšno je delo kapetanke : Otroški poročevalec Aljaž Žiberna je obiskal Aljo Berčič Ivanuš, prvo in edino žensko, ki je postala kapetanka Adrie Airways. Podrobnosti o prispevku
  199. Brez alkohola za volan: V veselem decembru se zaradi prazničnega razpoloženja pogosteje kot navadno družimo in veselimo. Odrasli pri tem radi spijejo tudi kaj alkohola. Če opiti sedejo za volan, so posledice lahko usodne. Prav zato poteka akcija 0,0 šofer - trezna odločitev, ki odrasle poziva k odgovornemu pitju alkohola. Kaj tem menijo mladi, smo preverili na Osnovni šoli Franceta Prešerna iz Kranja. Podrobnosti o prispevku
  200. Migrantka Emilija iz Ukrajine: Številni ljudje se morajo zaradi vojne ali zato, ker so kršene njihove človekove pravice, odseliti na tuje. Drugi se za odhod v tujino odločijo zaradi študija ali službe. Vse te z eno besedo imenujemo migranti. Med njimi je tudi 11-letna Emilija, ki je zaradi nemirov v Ukrajini z mamo prišla v Slovenijo. Podrobnosti o prispevku
  201. Božični kviz - videokviz: Resen pa tudi zabaven kviz za zadnje šolske ure pred novoletnimi počitnicami kot samostojna naloga na spletu. Povezava do naloge v PowerPointu, ki jo lahko prilagajate.  Podrobnosti o prispevku
  202. Kaj je sinhrotron: Če bi hoteli videti celice, iz katerih je sestavljeno naše telo, bi morali uporabiti mikroskop. In če bi želeli videti še natančneje, na primer molekule in atome v njih, bi nam prav prišla posebna naprava, ki se imenuje sinhrotron. Podrobnosti o prispevku
  203. Kdo je Miklavž: Miklavž oziroma sveti Nikolaj naj bi tudi v resnici živel. Gre za svetnika Nikolaja, ki se je rodil okrog leta 256. Njegovi starši so umrli, ko je bil še majhen. Znano je le to, da je veliko potoval in pozneje kot ugleden in pobožen mož postal škof na območju današnje Turčije. Zelo znan je bil kot dobrotnik, ki je rad pomagal ubogim ljudem in obdaroval otroke. God ima 6. decembra.  Podrobnosti o prispevku
  204. Ta veseli dan kulture: Ob obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna poteka Ta veseli dan kulture. Zgodila se je kar 350 brezplačnih dogodkov v 65 krajih po Sloveniji. Podrobnosti o prispevku
  205. Otroci jamarji : V Sloveniji imamo okoli 11 tisoč jam, kar četrtina vseh pa je onesnaženih, predvsem s kosovnimi odpadki, kot so na primer pralni stroji. Ti so nevarni za zdravje ljudi, saj onesnažujejo podtalno, torej pitno vodo. Da bi ohranili občutljivo jamsko okolje in kras, jamarji onesnažena območja čistijo že nekaj let. Podrobnosti o prispevku
  206. 22 let prvega SMS-a: Kratko sporočilo ali SMS je veliko pomembnejšega tehnologija kot na primer Facebook. Prav danes obeležujemo že 22 let od prvega poslanega sporočila. Včasih smo jih pisali na ogromne naprave, danes pa so te seveda veliko naprednejše. A vsebina na omejenih 160 znakih pa ostaja podobna. Podrobnosti o prispevku
  207. Slaba banka : V banki ljudje hranijo svoj denar. Banka ta denar posoja drugim, ki z njo sklenejo dogovor, da bodo posojilo vračali po obrokih. Zaradi gospodarske krize je veliko podjetij propadlo in posojil niso mogla vrniti ali pa jih vračajo veliko počasneje, kot je bilo sprva predvideno. Podrobnosti o prispevku
  208. Šolska kosila in veroizpoved: Osnovne šole so dolžne zagotoviti malico za vsakega učenca. Nekateri učenci pa po pouku v šoli jedo tudi kosilo. Kaj pa takrat, ko na primer zaradi vere učenci določenih živil ne jedo? Je šola dolžna ponuditi drugačen obrok? Podrobnosti o prispevku
  209. Podeljene zlate hruške: V Klubu Cankarjevega doma so v sklopu knjižnega sejma podelili priznanja zlata hruška. Podrobnosti o prispevku
  210. Odpadna embalaža: Otroška poročevalka Ana Frank Bogataj je raziskala, kaj se zgodi z odvrženo embalažo. Slovenci je namreč vsako leto pridelamo kar 200 tisoč ton Podrobnosti o prispevku
  211. Zaslužkarji na Youtube: Vsako minuto je na portalu Youtube naloženih za 100 ur novih videoposnetkov. Tam lahko najdemo vse mogoče: potegavščine in smešnice, pa kozmetične in stilistične nasvete, ki jih objavljajo različni videoblogerji. Ti so z milijoni naročnikov in več kot milijardo ogledov postali celo bolj vplivni kot nekatere svetovne zvezde. Podrobnosti o prispevku
  212. Zakaj Palestinci nimajo svoj države: Za novo državo ni dovolj le, da se zanjo odloči skupina ljudi, z njenimi mejami se morajo strinjati tudi sosednje in druge države. Palestina ima tem kar nekaj težav, kljub temu, da jo priznava že 135 držav, danes jo je priznala tudi Francija, o tem pa so razpravljali tudi slovenski poslanci. In v čem je pravzaprav problem? Na območju živijo Izraelci, ki imajo svojo državo in Palestinci, ki je nimajo. Kako je do tega prišlo?  Podrobnosti o prispevku
  213. Kako zmanjšati trke ptic in letal?: Na našem največjem letališču na Brniku smo preverjali, s katerimi ukrepi letališki delavci preprečujejo neprijetna srečanja med pticami in letali. Ukrepi delujejo, saj so v zadnjem času na letališču zabeležili trikrat manj trkov večjih ptic z letali. Za vse tiste manjše npr. škorce, lastovke, ki jih na leto pogine več sto, pa strokovnjaki iščejo nove možnosti za varen let tako pernatih letalcev kot jeklenih ptičev. Podrobnosti o prispevku
  214. Prezračevanje prostorov pozimi: Pozimi prostore zračimo manjkrat. S svežim zrakom namreč v prostor pride tudi mraz. A slab zrak vpliva na naše sposobnosti, tudi v učilnici. Kako pogosto zračijo in kako se počutijo v zatohlih prostorih smo preverili pri učencih Osnovne šole Ivana Cankarja z Vrhnike. Podrobnosti o prispevku
  215. Novi ljubljanski nadškof: Verniki katoliške cerkve so se po več kot letu brez nadškofa razveselili imenovanja novega, frančiškana Stanislava Zoreta. Funkcijo je uradno prevzel med posebno slovestnostjo v ljubljanski stolnici. Podrobnosti o prispevku
  216. Kazni v šoli: Ste morda pomislil, kako bi bilo, če bi vsak počel tisto, kar mu pade na pamet? A v resnici bi kmalu nastala popolna zmešnjava, ki nazadnje nikomur ne bi bila všeč. Pravila nas torej varujejo. Kadar vemo, čemu so namenjena, jih laže spoštujemo. Če jih ne, dobimo kazen. Naša Tina je raziskala, kako je s kaznovanjem v šolah.  Podrobnosti o prispevku
  217. Zgodovina antibiotikov : Antibiotiki so eden najkoristnejših odkritji človeštva, s katerimi lahko ozdravimo mnoge bolezni, ki so prej veljale za smrtonosne. Antibiotiki so snovi, ki ubijejo povzročitelje bolezni - bakterije - ali zavrejo njihovo rast. Mi pa smo raziskali, kdo je sploh izumil prvi antibiotik. Podrobnosti o prispevku
  218. 25 let Konvencije o otrokovih pravicah: 20. novembra 1989 je bila sprejeta Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah. Podpisale so jo skoraj vse države sveta in se tem zavezale, da bodo vsem otrokom, ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, veroizpoved in politično ali drugo prepričanje, zagotovile preživetje in razvoj. Konvencija tudi določa, da imajo vsi otroci pravico do igre in prostega časa. Podrobnosti o prispevku
  219. Junior ambasadorji : Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je skupaj z Unicefom pripravil praznovanje 25. rojstnega dne Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah. Unicefovi junior ambasadorji so nanjo povabili tudi druge odgovorne, ki skrbijo, da mladi odraščajo v čim bolj srečnem in varnem okolju. Podrobnosti o prispevku
  220. Kaj se dogaja v kanalizaciji : Stranišče sploh ni nepomembna reč; obiščemo ga okoli šestkrat na dan. Medtem ko dve milijardi in pol ljudi nima primerno urejenih sanitarij, milijarda pa stranišč sploh nima, se v Evropi ukvarjamo predvsem s tem, kaj narediti z ogromnimi količinami odpadne vode iz kopalnic. Naš otroški poročevalec se je ob današnjem svetovnem dnevu stranišč odpravil na posebno misijo. Raziskal je, kam izgine vse, kar spustimo v školjko. Podrobnosti o prispevku
  221. Zakaj listje jeseni spremeni barvo: Drevesa se obarvajo v jesenske barve, ker razpade zeleno barvilo - klorofil, listi pa z dreves odpadejo zato, ker jih različne plasti celic ločijo od rastline. Tako se drevo pripravi na zimsko mirovanje. Podrobnosti o prispevku
  222. Zasebno življenje žuželk - 4.sezona: Serija duhovitih animiranih filmov o življenju drobnih živalic okrog nas. Trajanje: 3 do 7 minut. Podrobnosti o prispevku
  223. Zasebno življenje žuželk - 3. sezona: Serija duhovitih animiranih filmov o življenju drobnih živalic okrog nas. Trajanje: 3 do 7 minut. Podrobnosti o prispevku
  224. Zasebno življenje žuželk - 1.sezona: Serija duhovitih animiranih filmov o življenju drobnih živalic okrog nas. Trajanje: 3 do 7 minut  Podrobnosti o prispevku
  225. Sladkorna bolezen : Sladkorno bolezn ima že okoli 250 milijonov ljudi po vsem svetu. Bolniki imajo pri sladkorni bolezni stalno zvišano raven glukoze oziroma sladkorja v krvi. Nastane zaradi pomanjkanja hormona inzulina ali zmanjšanja odzivnosti celic na prisotnost inzulina. Podrobnosti o prispevku
  226. Robot na kometu: Šest milijard kilometrov stran od Zemlje je pristajalni modul oziroma robot z laboratorijem - prvič v zgodovini človeštva pristal na kometu. Podrobnosti o prispevku
  227. 1. svetovna vojna: Prva svetovna vojna znana je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo si bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa in njihovi zavezniki. Sprva manjši evropski spor na Balkanu je prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. V vojni je bilo 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih. Podrobnosti o prispevku
  228. Konferenca o vključenosti otrok in mladostnikov: Zveza prijateljev mladine Slovenije, Varuh človekovih pravic Republike Slovenije in Središče za zagovorništvo in informiranje o pravicah otrok in mladostnikov pri Zvezi prijateljev mladine ter Dijaška organizacija Slovenije so v sodelovanju z Državnim zborom pripravili konferenco o vključenosti otrok in mladostnikov. S konferenco so obeležili 25. obletnico sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah. Podrobnosti o prispevku
  229. Kdo so sindikati : va sindikalna gibanja so nastala v prvi polovici 19. stoletja kot protiutež moči delodajalcev (kapitalistov). V času industrijske revolucije se tovarne množično odpirajo. Veliko delavcev je neizobraženih, zato jih lastniki tovarn pogosto izkoriščajo - delavci delajo dolgo, opravljajo težko in nevarno delo ter zato dobijo zelo majhno plačilo.  Podrobnosti o prispevku
  230. Martinovo : Že v času pred našim štetjem, ko so na naših tleh še živeli Rimljani so se v jesenskih praznovanjih in pojedinah naši predniki zahvaljevali bogovom za dobro letino. Darovali so jim hrano in živali, pogosto gosi, saj se prav v tem času goske selijo na jug. Hkrati pa so jih prosili tudi, da naj bo naslednje leto enako dobro. Podrobnosti o prispevku
  231. Referendum v Kataloniji : Katalonija je pokrajina ob meji s Francijo in Andoro, v kateri živi dobrih sedem milijonov ljudi. Katalonija ni neodvisna država, a je dokaj samostojna - ima svojo vlado in predsednika vlade. Katalonci si želijo, da bi bila neodvisna država z lastnim jezikom in odločanjem o tem, kam s svojim denarjem. Španske oblasti pa zahtevajo, da Katalonija ostane del Španije. Podrobnosti o prispevku
  232. Človeška ribica v kleti : Med odpravljanjem posledic poplav so v Kompoljah v poplavljeni kleti hiše našli človeško ribico. Domačini so stopili v stik s strokovnjaki za človeške ribice iz Jamskega laboratorija Tular iz Kranja, ki bodo človeško ribico prevzeli. To je letos že tretji primer najdene človeške ribice, med najditelji so bili tudi otroci. Podrobnosti o prispevku
  233. Martinovo: Pred več kot tisoč leti so se v jesenskih praznovanjih in pojedinah naši predniki zahvaljevali bogovom za dobro letino. Ob enem pa so jih prosili tudi, da naj bo naslednje leto enako dobro. V 8. stoletju je na slovenskem območju prevladalo krščanstvo. Cerkev je poganski praznik zaznamovala s priljubljenim svetnikom Martinom. Danes pri nas velja, da se na martinovo mošt spremeni v vino, praznujemo pa ga z značilno pojedino. 13-letna Zara nam predstavi kako pripravijo martinovo pojedino na družinski turistični kmetiji pri njej doma.  Podrobnosti o prispevku
  234. Kajetan Kovič, Maček Muri - avdio pravljica: Dramatizacija zbirke pesmic o priljubljenem mačku. Trajanje: 38 minut. Podrobnosti o prispevku
  235. Možgani: Človeški možgani uporabljajo molekularne, kemične in električne signale za tolmačenje podatkov, tehtanje odločitev in učenje v vseh obdobjih našega življenja. Na podlagi raziskav in tehnologije 21. stoletja ponuja razstava Možgani – zgodba od znotraj obiskovalcem nov zorni kot in globok vpogled v njihove lastne možgane s pomočjo umetniške domišljije, nazornih možganskih posnetkov in dinamičnih interaktivov za vse starosti. Podrobnosti o prispevku
  236. Kdo je izumil denar?: Ljudje v kameni dobi še niso poznali bankovcev in kovancev. Namesto da bi kupovali, so si v srednji kameni dobi izmenjevali dobrine. Recimo: lovec je živalsko kožo zamenjal za orožje. Kasneje so začeli izmenjevati kovinske izdelke. Takšni izmenjavi rečemo blagovna menjava.  Podrobnosti o prispevku
  237. Stresni testi bank : 130 evropskih bank je moralo na posebne preizkuse, imenovane "stresni testi", in 25 bank jih ni opravilo uspešno, med njimi tudi dve slovenski. Zato je premier Miro Cerar že izjavil, da bo vlada razmislila o zamenjavi vodstev teh bank. Poglejmo, kaj se dogaja v bankah in kaj so stresni testi. Podrobnosti o prispevku
  238. Zakaj so te počitnice krompirjeve?: Že dolgo jesenskim počitnicam rečemo krompirjeve. Kaj mislite, od kod takšno poimenovanje? Podrobnosti o prispevku
  239. Flomaster: Črno barvilo v črnem flomastru vsebuje različna barvila. Črno barvo v tovarnah naredijo tako, da zmešajo več različnih barvil. Barvila v flomastru so topna v vodi in nato pričnejo skupaj z vodo potovati po filtrirnem papirju. Pri tem različna barvila, ki so v flomastru, potujejo različno hitro. Nekatera barvila potujejo hitreje in prepotujejo daljšo pot po filtrirnem papirju kot druga. Tej metodi, pri kateri lahko ločujemo različna barvila, pravimo kromatografija (grško chromos pomeni barva in grafein pomeni pisati). Ta metoda se veliko uporablja v raziskovalnih laboratorijih in industriji. Podrobnosti o prispevku
  240. Delovanje kvasa: V kvasu so mikroskopsko majhni organizmi, ki jim rečemo kvasovke. Prehranjujejo se s sladkorjem, pri tem pa izločajo ogljikov dioksid. To je plin, ki je težji od zraka, zato v čaši izpodrine zrak, v katerem je tudi kisik, ki omogoča gorenje svečke (pa tudi mi ga potrebujemo za dihanje). Ker kisika v čaši zaradi ogljikovega dioksida ni več, svečka ugasne. Podrobnosti o prispevku
  241. Kisline, baze, rdeče zelje : S kislinami, bazami in nevtralnimi raztopinami se srečujemo vsak dan. Če radi jemo pomaranče, limone in grenivke, le-te vsebujejo kislino. Tudi skisano mleko ali pa npr. kokakola vsebuje kislino.  Podrobnosti o prispevku
  242. Papirnati avionček: Zadnja zakrilca močno vplivajo na višino leta. Če zadnja zakrilca obrnemo navzgor avionček leti višje, počasneje, lepše in tudi dlje. Če zadnja zakrilca obrnemo navzdol, avionček hitro konča na tleh. Podrobnosti o prispevku
  243. Kako deluje skuter na sončni pogon: Skuter na sončni pogon – to ni znanstvena fantastika, ampak resničnost, ki so jo ustvarili učenci Osnovne šole Zadobrova in z njo zmagali na mednarodnem natečaju Okolje in inovacija, na temo trajnostne mobilnosti.  Podrobnosti o prispevku
  244. Kaj imajo cenejša jabolka z Rusijo in EU: Letina jabolk je bila letos zelo obilna, predvsem zaradi lepe pomladi in ne prevročega poletja. Vendar pa velika količina ni edini vzrok, da lahko letošnjo jesen jabolka kupujemo ceneje, kot smo jih lani in predlani. Kaj je še vzrok za to? Podrobnosti o prispevku
  245. Otroški poročevalec pri ministrici za šolstvo: Naš otroški poročevalec Arne se je srečal z ministrico za izobraževanje Stanko Setnikar Cankar, in jo vprašal tudi, ali bi lahko kako uredili, da bi bile počitnice malo daljše. Podrobnosti o prispevku
  246. Zakaj je v okolju preveč ogljikovega dioksida: Ogljikov dioksid je molekula, sestavljena iz dveh atomov kisika in atoma ogljika. Ima najpomembnejši vpliv na spreminjanje našega podnebja, ki lahko ogrozi človeka. Zato so včeraj na Vrhu EU, kjer so se srečali šefi držav, torej tudi naš premije Cerar, po nočni maratonski seji sklenili, da bodo ukrepali. Podrobnosti o prispevku
  247. Alkohol med mladimi v Sloveniji: Po raziskavi sodeč je alkohol že poskusilo 8 od desetih osnovnošolcev. Večina jih alkohol prvič poskusi še pred 10 letom starosti. Zakaj je alkohol nevaren in kaj o njem menijo osnovnošolci.  Podrobnosti o prispevku
  248. Praznovanje kurbam bajrama: Muslimani so praznovali kurbam bajram, praznik žrtvovanja, ki sledil tradicionalnemu muslimanskemu romanju v Meko – hadžu. Podrobnosti o prispevku
  249. Vse o spolnosti: V raziskavi, ki je trajala kar 37 let, so ugotovili, da so današnji otroci v povprečju višji in prej spolno zreli kot njihovi stari starši. Na anonimna vprašanja otrok o spolnosti je Infodrom poiskal odgovore pri strokovnjaku. Podrobnosti o prispevku
  250. Salmonela : Na Osnovni šoli Brinje v Grosupljem so v začetku oktobra začasno zaprli šolsko kuhinjo, saj je deset otrok zbolelo, zato so posumili, da so jim težave povzročile bakterije v hrani, ki se imenujejo salmonele. Gre za bakterije, ki lahko pridejo v hrano in povzročijo bolezen, ki se imenuje salmoneloza. Podrobnosti o prispevku
  251. Naloge župana in svetnikov: V Sloveniji so pred kratkim potekale lokalne volitve, na katerih so državljani, stari 18 let in več, volili župane, mestne svetnike in predstavnike krajevnih skupnosti. Kakšne so njihove naloge? Podrobnosti o prispevku
  252. Šola v Keniji: Čeprav Kenija velja za gospodarsko najnaprednejšo državo v Vzhodni in osrednji Afriki, tam skoraj 40 odstotkov ljudi živi v revščini, ta pa najbolj prizadane prav otroke. V zasebni kenijski šoli, kjer je poučevala tudi prostovoljka Sara, je Infodrom obiskal učence. Ti pouk obiskujejo tudi po zaslugi denarne pomoči iz Slovenije. Podrobnosti o prispevku
  253. Kako delujejo odsevniki: Ker se ne moremo zanašati na to, da nas bodo vozniki v temi vedno opazili, je dobro poskrbeti, da smo čim bolj vidni. Otroci iz Radeč so v šotoru Vidko lahko sami preverili, kako dobro se v temi vidijo različni odsevniki. V šotoru Vidko se lahko prepričamo, kako pomembni so odsevni predmeti v temi. Podrobnosti o prispevku
  254. Umivanje rok je pomembno: Umivanje rok je osnovni in najpreprostejši ukrep pri preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni. Na naših rokah ostanejo različni mikrobi, ki jih dobimo ob dotikanju različnih površin kot so kljuke, gumbi v dvigalih, ograje, igrala … Ob svetovnem dnevu umivanja rok pojasnjujemo, kako pravilno umivanje rok preprečuje številne bolezni in zakaj so ženske bolj pridne pri umivanju rok po obisku stranišča. Podrobnosti o prispevku
  255. Prva slovenska črna štorklja opremljena z oddajnikom GPS: Franček, prva slovenska črna štorklja opremljena z oddajnikom GPS, je v petek prispel v Afriko, potem ko je avgusta začel selitev v toplejše kraje in vmes nekaj dni bival na italijanski Siciliji. S Sicilije se je odpravil na 270 kilometrov dolg let proti severni obali Tunizije, ki ga je opravil približno sedmih urah. Podrobnosti o prispevku
  256. Kdo so Kurdi: Kurdi so četrti največji narod na Bližnjem vzhodu, saj jih je med 40 in 50 milijoni. So različnih veroizpovedi in nimajo svoje države, ampak so naseljeni v Turčiji, Siriji, Iraku in Iranu. Območje, kjer živijo Kurdi, se imenuje Kurdistan. Podrobnosti o prispevku
  257. Knjižnica za slepe: Otroška poročevalka Mia je obiskala nove prostore Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani. V njej lahko s prstnimi blazinicami berejo vsi tisti, ki poznajo brajico - posebno pisavo slepih in slabovidnih ali pa prisluhnejo zvočnim knjigam. Podrobnosti o prispevku
  258. Domišljijski spis - obrnjeno učenje (posnetek): Posnetek o tem, kako s pomočjo ilustracije ali fotografije zastavimo domišljijski spis. Uporabila sem ilustracijo Marjance Jemec Božič, iz knjige Polonce Kovač V mestu (Mladinska knjiga). Ob strani je kazalo, ki ga prikličemo z gumbom in tako omogočimo vnovično gledanje in poslušanje določenega odlomka. V uvodu je prikaz kako se lahko enostavna stvar (stara hiša) spremeni v nekaj popolnoma novega (moderna arhitektura). Za tak način ustvarjanja si lahko izberemo katerokoli ilustracijo iz berila ali poljubnega plakata.  Podrobnosti o prispevku
  259. Veliki koralni greben: Okoljevarstveniki opozarjajo, da Veliki koralni greben, ta naravna znamenitost počasi izginja, avstralska vlada pa ima z grebenom tudi nove načrte, ki pa lahko uničenje občutljivega in pomembnega ekosistema tudi pospeši. Podrobnosti o prispevku
  260. Mačje sirote: Zvončki in trobentice, mačice, vijolice… to je pomlad! Poleg razcveta narave pa je to tudi čas mačjih ženitev. Zaljubljene mačke pa se hitro razmnožujejo in lahko skotijo tudi do dvajset mladičkov na leto. Pri tako velikem številu mačk, veliko živali ostane brez doma in lastnika. Podrobnosti o prispevku
  261. Kaj berejo mladi?: Z branjem bogatimo svoj besedni zaklad in širimo obzorja, lažje in bolje pa se tudi sporazumevamo. Kaj točno berejo mladi, smo ob svetovnem dnevu knjig za mlade vprašali na osnovni šoli Otočec. Podrobnosti o prispevku
  262. Pogovor s Petrom Svetino: Otroški poročevalec Miha Janžeič se je na svetovni dan knjige, ko po vsej Sloveniji poteka noč branja, srečal z mladinskim pisateljem in pesnikom Petrom Svetino. Podrobnosti o prispevku
  263. 10 let Slovenije v Evropski uniji: : Leta 1991 Slovenija zapusti državo Jugoslavijo, med razlogi za odcepitev je tudi želja, da bi se lahko kot samostojna država čim prej priključila nastajajoči združeni Evropi. Ker želi postati članica, mora svoje zakone prilagoditi evropskim, zato se s predstavniki članic Evropske unije veliko dogovarja in pogaja, o tem kaj je potrebno spremeniti. Podrobnosti o prispevku
  264. Rimljani na slovenskih tleh: Pred več kot 2000 leti so v naših krajih vladali Rimljani in tu ustanovili mnoga mesta: Celeia, Norik, Poetovio, Emona. Saj poznate ta imena iz šole, a ne?  Podrobnosti o prispevku
  265. Evropski poslanec: Evropski poslanec v Evropskem parlamentu razpravlja in glasuje o zakonskih predlogih, pri tem pa mora delovati pošteno. Poslanci so izvoljeni na volitvah za Evropski parlament. Podrobnosti o prispevku
  266. Pravica do pozabe: Sodišče EU je odločilo, da imajo posamezniki od ameriškega Googla pravico zahtevati izbris nekaterih osebnih podatkov, ki jih o njih zbere iskalnik. Sodišče je tako odločilo v sporu med tehnološkim velikanom in špansko agencijo za varstvo podatkov. Podrobnosti o prispevku
  267. Kakšno glasbo poslušajo mladi?: Na prvem mestu je Just give me a reason pevke Pink, na stotem pa pesem Moja Tošeta Proeskega. Takšna sta vrh in konec lestvice 100-ih največkrat predvajanih skladb na slovenskih radijskih postajah v letu 2013. Med prvih deset največkrat slišanih pesmi na radiih sta se uvrstili tudi slovenski skladbi - Alyina Zlaži se mi in Plestenjakova Večja od neba. Kaj pa najrajši poslušajo učenci Osnovne šole Vič v Ljubljani? Podrobnosti o prispevku
  268. Šport je super za možgane: Da je gibanje zdravo, je postalo jasno že skoraj vsem. Ampak, ali veš, da je šport super tudi za naše možgane? 10. maj praznujemo svetovni dan gibanja, mi pa s pomočjo našega lika Pike razlagamo, kako gibanje vpliva na prodornejši um in na šolski uspeh. Podrobnosti o prispevku
  269. Družinski člani s posebnimi potrebami: Velika, majhna, istospolna, razširjena, tričlanska družina. Družina je beseda, ki med svojimi črkami skriva še marsikaj. Lahko so del družine tudi stari starši in hišni ljubljenčki, zagotovo pa vanjo spadajo bratje in sestre,. Kako pa je, če imaš brata ali sestro s posebnimi potrebami? Ob svetovnem dnevu družin smo obiskali Manco in Bineta. Podrobnosti o prispevku
  270. Od kod denar Evropski uniji?: Denar se največkrat porabi za različne programe, ki so namenjeni izboljšanju življenja državljanov Evropske unije Podrobnosti o prispevku
  271. Kako nastanejo lutke?: Lutke nam že tisočletja pripovedujejo zgodbe. Pa ne le otrokom, ampak tudi odraslim. Otroška poročevalka Neli Bedene se je zato pozanimala, kako pod spretnimi prsti in z bujno domišljijo nastajajo lutke. Podrobnosti o prispevku
  272. Zakaj so pirhi?: Jajce je prastar simbol, ki se pojavlja skoraj v vseh preprostih in razvitih svetovnih religijah. Kitajci, Tibetanci, Indijci, tudi Inki, Egipčani in Grki so vsak na svoj način govorili o kozmičnem jajcu. Kitajci so tako verjeli, da je vesolje nastalo iz kozmičnega jajca, v katerem je živeli bitje Pangu. Iz njegovih oči sta nastala sonce in luna, iz krvi reke, iz diha pa veter in oblaki. Podrobnosti o prispevku
  273. Hladna vojna: Hladna vojna je obdobje groženj in napetosti med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. Podrobnosti o prispevku
  274. Svetovni dan knjige: 23. april je svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Dan je posvečen promociji branja, založništva in zaščiti avtorskih pravic ter intelektualne lastnine. Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki praznik knjige praznuje en teden. Svetovni dan knjige je razglasil Unesco leta 1995. To je dan, ko praznujemo pisatelji, ilustratorji, knjižničarji in vsi, ki imamo radi knjige. Podrobnosti o prispevku
  275. Evropska komisija: Evropska komisija, ki jo sestavljajo predsednik in 27 komisarjev, skrbi za zakone, ki veljajo v vsej Uniji, razporeja denar iz proračuna ter zastopa Evropsko unijo v svetu. Članov Evropske komisije sicer ne volimo, tako kot volimo poslance, ampak jih predlagajo voditelji držav članic Unije. Podrobnosti o prispevku
  276. Dan upora proti okupatorju: Po svetu divja druga svetovna vojna. Slovenijo so zasedli okupatorji - Nemci, Madžari in Italijani. Okupirati pomeni zasesti. Okupatorji si prizadevajo, da bi dežela postala njihova last. Želijo izbrisati naš jezik, kulturo in običaje. Okupatorji preselijo veliko ljudi v taborišča, kjer morajo delati, mnogo jih tam tudi umre. Slovenci imajo tega dovolj, zato ustanovijo Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Ustanovni sestanek Osvobodilne fronte (OF) je bil 26. aprila 1941, kar v stanovanju književnika Josipa Vidmarja v Ljubljani. 27. aprila 1941 OF pozove vse Slovence, da se z orožjem uprejo okupatorju. Po treh letih težkega boja jim uspe pregnati okupatorje s slovenskega ozemlja. Podrobnosti o prispevku
  277. Ločitev: Ko ljubezen med zakoncema mine, ni težko le tistim, ki se razidejo, ampak tudi otrokom, ki so v več kot polovici razpadlih zakonov. In teh ni malo - v polovici zakonov, kjer je prišlo do ločitve, živijo tudi otroci. Kako dejstvo, da je ljubezen med zakoncema minila, vpliva na otroke? Podrobnosti o prispevku
  278. Izdelajmo družabno igro: Igranje in izdelovanje družabnih iger uri naš spomin in razvija našo ustvarjalnost. Z družabnimi igrami počitniški čas ne more pokvariti niti slabo vreme Podrobnosti o prispevku
  279. Kresovi: Kresovanja so se iz tradicije prenesla v sodobni čas. Ta običaj so okoli leta 1890 prevzela delavska gibanja. S kurjenjem kresov so delavci opozarjali na svoje pravice in to počno še danes. Podrobnosti o prispevku
  280. Praznik dela: Odpotujmo 127 let v preteklost, piše se leto 1886. Veliko ljudi dela v tovarnah, vsak dan, od ponedeljka do nedelje, od jutra do večera. Za svoje delo dobijo zelo malo plačila. Delavci se zato organizirajo v skupine in sindikate, ki se borijo za njihove pravice. 1. maja v Chicagu v ZDA začnejo protestirati. Zahtevajo več pravic in osemurni delovnik. Podrobnosti o prispevku
  281. Življenje Koliščarjev: Osnovnošolci so pripravili razstavo Koliščarji v otroških očeh. V zadnji polovici leta dneve preživljali kot arheologi in restavratorji ter se pri tem veliko naučili. Podrobnosti o prispevku
  282. Baletna predstava Don Kihot: Don Kihot, tragikomični junak španskega pisatelja Miguela de Cervantesa, bo v baletni predstavi svoja junaštva premierno prikazal tudi občinstvu ljubljanske Opere in baleta. Poleg baletnega ansambla v predstavi sodeluje tudi devetnajst mladih balerin in baletnikov. Podrobnosti o prispevku
  283. NAPO - Varnost z nasmehom: Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) je v sodelovanju s konzorcijem Napo pripravila serijo izobraževalnega gradiva za učitelje o varnosti in zdravju pri delu, v kateri je uporabila priljubljeni lik Napa, ki na poučen, a hkrati zanimiv in slikovit način v obliki filmov in ustvarjalnih nalog osnovnošolskim otrokom predstavlja teme s področja varnosti in zdravja. Pravice in dovoljenja. Več o Napu. Publikacija v pdfPodrobnosti o prispevku
  284. Kako država postane članica EU?: Vsaka država, ki želi postati članica Evropske unije, mora izpolniti kar nekaj zahtev in postopek priključitve lahko traja več let. Podrobnosti o prispevku
  285. Svetovni dan tuberkoloze: Tuberkuloza je nalezljiva bolezen, ki okuži predvsem pljuča in je bila še pred leti smrtna. Danes je dan boja proti tuberkulozi, za katero vsako leto zboli okoli devet milijonov ljudi po svetu, v Sloveniji le okoli 140. Podrobnosti o prispevku
  286. Mojster origamija: 4-letnik Đorđe ima neverjetne prste, ki ustvarjajo neverjetne stvaritve iz papirja. Med drugimi oblikujejo tudi najbolj zapleten origami na svetu. Podrobnosti o prispevku
  287. Poslanci Evropske unije: Kot že veš, so poslanci izvoljeni na neposrednih volitvah, ki potekajo vsakih pet let in so zastopniki državljanov Evropske unije. Prihajajo iz 28-ih držav članic, največ kar 99 jih prihaja iz Nemčije, saj je to največja država v Uniji. Najmanj poslancev ima otoška država Malta, le 6. No, tudi Slovenija jih nima prav veliko. V Evropskem parlamentu sedi 8 slovenskih poslancev. Podrobnosti o prispevku
  288. Vpliv stresa na telo: Ko smo v stresu, se naše telo odzove s sproščanjem hormonov, ki povzročijo, da se slabo počutimo. Kadar smo pod stresom, se naše telo želi pripraviti na beg oziroma nevarnost, zato simpatično živčevje pošlje kri v tiste organe, ki so pomembnejši za obrambo pred nevarnostjo. Podrobnosti o prispevku
  289. Tiskarna denarja: Tovarne denarja ni mogoče kupiti, ker denarja ne izdelujejo v tovarni. Bankovce tiskajo v posebnih tiskarnah, ki so strogo varovane, kovance pa izdelujejo v kovnicah. Posameznik ne more kupiti plošč za tiskanje denarja ali ulivanje kovancev, tudi materiale, ki se uporabljajo za izdelavo in varovalne elemente ni mogoče kupiti v trgovini. Vsi procesi in materiali so namreč zaščiteni in težko dostopni navadnim državljanom, da ne bi prišlo do ponarejanja denarja. Podrobnosti o prispevku
  290. Mednarodni dan sreče: Generalna skupščina Združenih narodov je 20. Marec, pred tremi leti leta 2011 razglasila za mednarodni dan sreče. S tem dnevom želijo Združeni narodi povečati zavedanje o pomenu sreče in blaginje kot univerzalnih ciljev vseh ljudi in pomenu njunega upoštevanja tudi v javni politiki držav. Podrobnosti o prispevku
  291. Spomladansko enakonočje: V skladu s spreminjanjem lege Zemlje glede na Sonce, ki oddaja energijo, se spreminjajo letni časi. 20. marca, torej je zato povsod po svetu tako imenovano enakonočje - dan in noč sta enako dolga. To je tudi prvi pomladni dan na severni polobli. Podrobnosti o prispevku
  292. Spomladanska utrujenost: Znanstveniki še ne znajo povsem dobro razložiti, zakaj pride do spomladanske utrujenosti, menijo pa, da je tako zaradi daljšega dneva in sončne svetlobe, ki vplivata na raven hormonov v njenem telesu. Pozimi, ko je dan kratek, noč pa dolga, je v našem telesu pomemben hormon za spanje melatonin. Ko se dnevi spomladi podaljšajo in skozi naše oko prodre več sončnih žarkov, pa postaja pomemben hormon sreče serotonin. Melatonin pa izgublja moč. Bitko teh dvojih hormonov naše telo čuti kot izčrpanost ali spomladansko utrujenost. Podrobnosti o prispevku
  293. Cirkuška pedagogika: Učenje je pomembno, še bolj pomembno pa je učinkovito učenje, kar vključuje poslušanje, pogovarjanje, sodelovanje in zaupanje. Prav tako za vsakim uspešnim cirkusantom stoji veliko ur učenja in trdega dela. Obvladovanje trikov zahteva veliko preskušanja, medsebojnega zaupanja in vztrajnosti. Podrobnosti o prispevku
  294. Spletne prevare: Bonsaj mačke, gromozanski puščavski pajek in pes po imenu Hercules, ki velja za največjega na svetu. Fotografije so videti tako prepričljive, da jim človek takoj verjame. Gre za spletne prevare, ki pa nas lahko spravijo tudi ob denar. Podrobnosti o prispevku
  295. Svetovni dan gledališča: Ste si kdaj želeli postati igralec? Ali pa vsaj igrati v gledališču ali filmu? Ste že igrali? Po tem veste, kako zanimivo je postati nekdo drug, prevzeti vlogo domišlijskega junaka in ga predstaviti publiki. Ne glede na to, s katere strani doživite gledališče, kot nastopajoči ali kot publika, postanete del razburljive izkušnje. Nenazadnje - gledališče je ena najstarejših oblik umetnosti.  Podrobnosti o prispevku
  296. Svetovni dan Downovega sindroma: Pred šestnajstimi leti so mednarodne nevladne organizacije, ki se posvečajo skrbi za ljudi z Downovem sindromom, razglasile 21. marec za svetovni dan Downovega sindroma. Obiskali smo 15-letnega Blaža, ki je kljub Downovem sindromu uspešen učenec, streže v restavraciji ter igra harmoniko. Podrobnosti o prispevku
  297. Človek in odnos do okolja: Človek in njegov odnos do svojega okolja. Risani film nas vodi od ubijanja žuželke samo zato, ker je, do izkoriščanja narave, ki uhaja izpod nadzora.  Podrobnosti o prispevku
  298. Dvorjenje nekoč in danes: Načini osvajanj ljubezni se skozi čas spreminjajo, ostajajo pa metuljčki v trebuhu. Kakšno je bilo dvorjenje nekoč in kako si mladi izpovedujejo ljubezen danes? Podrobnosti o prispevku
  299. Gregorjevo: Ljudsko izročilo pravi, da se 12. marca ženijo ptički, saj je gregorjevo. Legenda o tem prazniku sega v šesto stoletje, ko je papež Gregor Veliki slavil god prav na prvi spomladanski dan, 21. marca. A leta 1582, ko so opustili stari julijanski koledar, se je gregorjevo premaknilo, zato ga praznujemo nekoliko prej, in sicer 12. marca. Podrobnosti o prispevku
  300. Kako se spoprijemati s strahom pred nastopanjem?: Govorni ali glasbeni nastop je za nekatere priložnost, da se izkažejo, za druge pa stresen dogodek, ki ga spremlja trema. Strah namreč lahko vpliva na posameznikov uspeh. Ob tednu možganov pojasnjujemo, kako se spoprijemati z njim. Podrobnosti o prispevku
  301. Možgani: Možgani so del osrednjega živčnega sistema. Nahajajo se v lobanji. Zgrajeni so iz okoli 200 milijard živčnih celic ali nevronov in tehtajo približno 1200–1400 gramov. So najzapletenejši organ v človeškem telesu, saj uravnavajo oziroma nadzirajo delovanje vseh drugih organov. Podrobnosti o prispevku
  302. Volitve v evropski parlament: V volitvah se pomerijo različne politične stranke, ki želijo, da bi čim več njihovih članov prišlo v Evropski parlament. Te volitve nastopijo vsake pet let, kjer ljudje izvolijo osem ljudi, ki bo sedelo v evropskem parlamentu. Podrobnosti o prispevku
  303. 10-letni virtuoz Mak : 10-letnemu virtuozu Maku je uspelo združiti skoraj nemogoče – igranje klavirja in varjenje. Podrobnosti o prispevku
  304. Kako naredimo flancate? : Pustnega časa si ne predstavljamo brez krofov, marsikje pa v tem čas dišalo tudi po drugih pustnih dobrotah. Učenci v Osnovni šoli doktorja Pavla Lunačka Šentrupert so pripravljali flancate. Podrobnosti o prispevku
  305. Udeležba Slovencev na olimpijskih igrah: Na prvih zimskih olimpijskih igrah leta 1924 v Chamonixu so Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev zastopala tudi dva Slovenca: Zdenko Švigelj in Vladimir Kajzelj. V svoji disciplini, teku na smučeh, sta se uvrstila med zadnje. Podrobnosti o prispevku
  306. Gensko spremenjena koruza: Gensko spremenjeni koruzi so znanstveniki dodali lastnosti, zaradi katerih je bolj odporna proti škodljivcem in je zato zraste več. Njihovi nasprotniki pa trdijo, da uživanje gensko spremenjenih rastlin ni zdravo ter da njihovo gojenje škodi okolju. Podrobnosti o prispevku
  307. Izdelovanje pležuha: Pležuh (v nekaterih krajih mu pravijo ritotres) izhaja iz obronkov Kobanskega v Dravski dolini. Pred več kot 200 leti je bil v tej dolini pozimi edino prevozno sredstvo, ki so ga uporabljali za zabavo na snegu, se vozili v dolino in drugih opravkih.  Podrobnosti o prispevku
  308. Varnost na smučiščih: Naj bodo dnevi, namenjeni sprostitvi, zabavi in športu, res prijetni. Skrb za varnost na smučišču mora biti zato na prvem mestu. Za red in sožitje na smučišču smo odgovorni vsi. Kakšna so pravila varnega smučanja? Upoštevajmo navodila Smučanje bo lahko veselo in varno le, če bomo uporabniki smučišč dovolj ozaveščeni, obzirni do drugih, previdni in odgovorni. Poznati moramo mednarodno veljavna vedenjska pravila ali 10 FIS pravil in jih dosledno upoštevati. Spoštujmo tudi opozorila in navodila nadzornikov, policistov in drugih oseb, ki skrbijo za varnost na smučišču.  Podrobnosti o prispevku
  309. Jezik mladih Slovencev: Vsaka dva tedna naj bi s sveta izginil en jezik. Slovenščina ne spada med ogrožene jezike, saj je zelo razvita in jo uporabljamo ob vseh priložnostih. In čeprav se zdi, da je govorcev slovenščine malo, jih ima več kot 80 odstotkov jezikov na svetu še manj. Ob svetovnem dnevu maternega jezika smo na Osnovni šoli Vransko preverili, kako materinščino uporabljajo mladi. Podrobnosti o prispevku
  310. Kirling: Krling zahteva izpiljeno taktiko, dobro sodelovanje in izjemno koncentracijo. In čeprav so se tekmovalci v njem pomerili že na prvih zimskih olimpijskih igrah leta 1924, zanj pri nas slišimo bolj redko. Krling je najbolj razširjen v Veliki Britaniji, Skandinaviji, Kanadi in ZDA. Krling je podoben balinanju, a igralci na ledu namesto balinčkov uporabljajo težke, nabrušene kamne, poimenovane stones (iz angleščine) Na olimpijskih igrah je tekma sestavljena iz desetih iger. Igrata jo dve moštvi s štirimi igralci.  Podrobnosti o prispevku
  311. EUROSUR: Vse več beguncev se nezakonito odpravi na pot v Evropo, do najbližnjega otoka Lampedusa, ki je le 138 km oddaljen od afriške obale in je za begunce iz držav Afrike in držav Bližnjega Vzhoda prvo evropsko pristanišče. Veliko ladij pogosto pluje z begunci, ki si želijo boljšega življenja in pripeljejo na obale otoka Lampedusa. Za nevarno potovanje plačajo veliko denarja ljudem, ki jim uredijo prevoz v slabih in prepolnih čolnih. Takih beguncev je zelo veliko, zato so se v Evropski komisiji odločili, da bodo glede tega nekaj ukrenili. Decembra lani vzpostavili poseben sistem, ki se imenuje EUROSUR in bo varoval meje Evropske unije.  Podrobnosti o prispevku
  312. Elektro podjetja na terenu: Še vedno pa ni elektrike pri 4000 odjemalcih v Sloveniji. Poškodovanih ali uničenih pa je okoli 30 daljnovodov. Uničenih ali poškodovnih pa je tudi več kot 2000 distribucijskih elektroenergetskih vodov. Delavci elektro podjetij se močno trudijo, da bi odpravili škodo, ki jo je povzročil žled. Želijo si, da bi vsem ljudem čim prej omogočili normalno življenje. Podrobnosti o prispevku
  313. Spletno trpinčenje: Na spletu in socialnih omrežjih objavljamo številne vsebine, ki nas razkrivajo. Objavljanje osebnih podatkov ima tudi manj zabavno plat, saj lahko podatke o nas, če smo premalo previdni, tudi zlorabijo. Podrobnosti o prispevku
  314. Kako delujejo električni agregati?: Električni agregat pretvarja mehansko energijo v električno. Deluje na gorivo: nafto ali bencin. Gorivo poganja mehanski motor, ta pa rotor električnega generatorja, ki v statorju ustvarja električno energijo - električno napetost. Podrobnosti o prispevku
  315. Zgodovina olimpijskih iger: Stari Grki so v mestu, imenovanem Olimpija, vsaka štiri leta priredili največje športno tekmovanje. Atleti so se merili v teku, metu diska in borbah. Za nagrado so prejeli lovorjev venec, v času olimpijskih iger pa je veljala prekinitev vojskovanja med grškimi mestnimi državicami. Igre so prirejali v čast boga Zevsa. Leta 393 rimski cesar Teodozij uzakoni krščanstvo in prepove čaščenje grških bogov, s tem pa tudi olimpijske igre. Podrobnosti o prispevku
  316. Življenje otrok v Malaviju: V Afriki so razmere za šolstvo povsem drugačne kot v Sloveniji in drugih evropskih mestih oziroma povsod v razvitem svetu. V Malaviju za lepši vsakdan otrok poskrbijo slovenski prostovoljci društva Ela, ki skrbi za njihovo izobraževanje. Podrobnosti o prispevku
  317. Delo prostovoljnih gasilcev: Vreme pa še zmeraj ne kaže nič dobrega, saj je deževje spet zajelo Slovenijo. Največ škode je vreme povzročilo v gozdovih, podrta drevesa in druge nevšečnosti pa odpravljajo pripadniki vojske, civilne zaščite, delavci elektro podjetij in seveda gasilci. Na terenu je bilo v teh dneh več kot 15 000 prostovoljnih gasilcev, med njimi tudi gasilci iz Stične. Podrobnosti o prispevku
  318. Lobiranje: To je nekdanji slovenski poslanec v Evropskem parlamentu, ki bo moral plačati visoko denarno kazen in konce tedne preživljati v zaporu. Poleg tega pet let ne bo smel opravljati nobene javne službe. Podrobnosti o prispevku
  319. Ljubljana malo drugače: Video posnetek za dodatek k uram v 9. r. ali pri družbiv 5. razredu Podrobnosti o prispevku
  320. Črne ovce v družbi : Če si ti tisti, s katerim se nihče ne druži, ti je najbrž hudo. Počutiš se osamljeno, zanemarjeno, izločeno, žalostno, užaljeno, morda celo jezno. Čisto normalno je, da se tako počutiš, saj smo ljudje družabna bitja. Zakaj si ravno ti tista črna ovca, ki se je vsi izogibajo, je težko reči. Osebo izključijo iz družbe, ker je iz druge države, ker je močnejše postave, se razlikuje od njih, če je sramežljiva, se ne pogovarja z drugimi, ali pa samo za zabavo, da jo lahko zbadajo. Podrobnosti o prispevku
  321. Varstvo osebnih podatkov: Osebni podatek je vsak podatek, s pomočjo katerega nas lahko nekdo prepozna in poišče - na primer naslov, rojstni datum, telefonska številka in ali pa tudi registrska tablica avtomobila. Ti podatki pa seveda ne smejo biti na voljo vsakomur, saj ne želimo, da bi neznanci o nas vedeli vse. Podrobnosti o prispevku
  322. Neurejenost zvezkov: Urejeni zvezki nam omogočajo lažje in učinkovitejše učenje.Na urejenost zvezkov so še posebej pozorni na osnovni šoli Črna na Koroškem. Tam organizirajo celo tekmovanje za najbolj urejen zvezek. Podrobnosti o prispevku
  323. Odgovornost za učenje: Strokovnjaki ugotavljajo, da neobvezne domače naloge naredi opravi 60 odstokov vseh učencev, obvezne pa le 40. Naloge in učenje brez prisile, pa so preizkusili tudi na OŠ Ruše. Učenci si tam načrt, koliko, kdaj in kako se bodo učili, namreč naredijo sami. bolj kot ocene pa jim je pomembno znanje. Podrobnosti o prispevku
  324. Izkušnja v koncentracijskem taborišču: Koncentracijska taborišča so bili veliki zapori, kjer so množično umirali številni ljudje, predvsem Judi. Grozote koncentracijskih taborišč so doživeli tudi številni Slovenci. Eden takih je Tone Šavelj, ki je bil interniran, se pravi zaprt, v taborišču v Italiji. Z njim se je pogovarjal naš otroški poročevalec Domen. Podrobnosti o prispevku
  325. Svetovno bogastvo: Strokovnjaki so izračunali, da ima 85 najbogatejših ljudi na svetu toliko bogastva kot tri in pol milijarde tistih, ki spadajo med najrevnejše. Ne samo da je takšna razporeditev nepravična, ogroža napredek človeštva, pravijo. Podrobnosti o prispevku
  326. Naučimo se programirati: Programiranja se bodo lahko tudi četrtošolci naučili že naslednje šolsko leto, ko naj bi računalništvo postalo celo neobvezni izbirni predmet. Učenci iz Osnovne šole Ruše pa pisanje kode obvladajo že zdaj. Podrobnosti o prispevku
  327. Grizenje nohtov: 60 odstotkov otrok naj bi občasno imelo težave z grizenjem nohtov, težava pesti tudi malo manj kot polovico najstnikov. Kakšni so vzroki za to navado, kakšne so posledice in kako se je znebiti? Podrobnosti o prispevku
  328. Evolucija: V Prirodoslovnem muzeju Slovenije je na ogled razstava Živela evolucija, ki predstavlja evolucijsko teorijo in življenje ter delo Charlesa Darwina. Infodrom jo je obiskal skupaj z učenci Osnovne šole Venclja Perka iz Domžal. Podrobnosti o prispevku
  329. Nevarne kemikalije v otroških oblačilih: Okoljevarstvena organizacija Greenpeace je opravila analizo otroških oblačil in obuval in preverila prisotnost nevarnih kemikalij v njih. Rezultati so zaskrbljujoči, saj so na izpitu so padli vsi - od cenejših do luksuznih blagovnih znamk. Podrobnosti o prispevku
  330. Za lepši vsakdan otrok v Siriji: V sirijski državljanski vojni trpi več kot pet milijonov otrok. Poleg spopadov jih ogroža pomanjkanje vode, hrane in zdravil. Večina jih ne more hoditi v šolo. Mednarodna kampanija Preprečimo izgubljeno generacijo jim želi vrniti vsaj malo otroštva. Podrobnosti o prispevku
  331. Budistka Janja: 11-letna Janja je budistka in verjame v bude. Bude niso bogovi, ampak ljudje, ki so se rešili trpljenja in doživeli razsvetljenje. Prvi korak na poti do razsvetljenja je, da sprejemamo stvari takšne, kot so, in pozitivno gledamo na življenje. Podrobnosti o prispevku
  332. Spolno nasilje : Slovenska policija vsako leto obravnava okoli 200 primerov spolnih zlorab otrok, ki jih najpogosteje zagrešijo prav njihovi najbližji. Zato želijo policisti z akcijo, ki so jo poimenovali Nekatere skrivnosti ne smejo ostati skrite, mlade poučiti o tem, kako prepoznati zlorabo in kaj storiti, če se ta zgodi njim ali komu, ki ga poznajo. Podrobnosti o prispevku
  333. Učenje z elektronskimi učbeniki in tablicami: Pri pouku namesto listanja papirnatih učbenikov uporaba tabličnih računalnikov in elektronskih učbenikov na dotik? To že počnejo učenci na šolah vključenih v pilotna projekta e-učbenik in e-šolska torba. Ti imajo poleg učbenikov na mizah tudi tablične računalnike. Pri »tabličnem« pouku matematike obiskali smo petošolce OŠ Bršljin. Podrobnosti o prispevku
  334. Okulist: Možnosti, kako izboljšati poslabšan vid, je kar nekaj. Nekateri nosijo očala, drugi leče, vsak se znajde po svoje. Nevarno pa je, če očem ne pomagamo, saj se vid v tem primeru le še slabša. Prvi pregled moramo opraviti pri očesnem zdravniku, da ta ugotovi pravi razlog za težave. In prav tja se je odpravil 12-letni Marcel. Podrobnosti o prispevku
  335. Tutorstvo: Sama beseda tutor izvira iz latinščine in pomeni varuh, skrbnik. Funkcija izvira iz anglosaksonskega sistema izobraževanja, zelo hitro pa se je uveljavil tudi v nemškem sistemu visokošolskega študija, kasneje pa so tutorstvo uvedli tudi na osnovnih šolah. Gre za obliko učne pomoči. Učenci, ki jim gre pri določenem predmetu dobro, pomagajo tistim, ki imajo težave. Takšno sodelovanje je za daljše obdobje, na primer za celo šolsko leto, in ne samo občasno, pred preizkusi znanja.  Podrobnosti o prispevku
  336. Dan samostojnosti in enotnosti: Dan samostojnosti in enotnosti je državni praznik v Sloveniji, ki se ga praznuje 26. decembra in je dela prost dan. Na ta dan se spomnimo razglasitve plebiscita leta 1990, s katerim je Slovenija postala samostojna država. Podrobnosti o prispevku
  337. Alkohol kot droga: Ker alkohol vpliva na delovanje našega telesa in možganov in povzroča zasvojenost, je droga.  Podrobnosti o prispevku
  338. Turčija in Evropska unija: V Ankari, glavnem mestu Turčije, so 16. decembra 2013 podpisali sporazum, ki bo dovoljeval, da bodo nezakoniti priseljenci iz Turčije v evropskih državah poslani nazaj v Turčiji. S tem podpisom pa je Turčija spet bližje pogajanjem za vstop v Evropsko unijo. A država ima še veliko dela, preden bo postala članica Evropske unije. Podrobnosti o prispevku
  339. Božič: Božič je tradicionalni praznik v cerkvenem koledarju, ki ga v katoliških, protestantskih in v večini pravoslavnih cerkva praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa, čeprav natančen datum njegovega rojstva ni znan. Podrobnosti o prispevku
  340. Obisk pri forenzikih: Petra zelo zanima, kako se razreši zločin. To počno strokovnjaki v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju, zato se je tja odpravil raziskovat. Izvedel je, kako poteka delo forenzikov ter kako se to razlikuje od tistega, ki ga vidimo v filmih in nadaljevankah.  Podrobnosti o prispevku
  341. Seksting: Seksting (sestavljen iz besed seks in texting oziroma pošiljanje sporočil) je pošiljanje razgaljenih fotografij, provokativnih sporočil ali erotičnih videoposnetkov prek mobilnega telefona ali spleta. Med mladimi je zelo priljubljen, saj naj bi kar 25 odstotkov slovenskih otrok starih med 12 in 14 let redno pošiljalo svoje gole fotografije, kažejo raziskave. Podrobnosti o prispevku
  342. Pravoslavni božič: Pravoslavni kristjani praznujejo božič 7. januarja, 13 dni pozneje kot katoliški in tudi novo leto bodo slavili šele čez teden dni. To pa zato, ker Pravoslavna cerkev še vedno upošteva časovno štetje po koledarju Gaja Julija Cezarja ali julijanskem koledarju. Predbožični večer smo preživeli z družino Jovanović, ki nam je predstavila običaje tega praznika. Podrobnosti o prispevku
  343. Časovni pasovi: Časovi pasovi so deli Zemljine površine, ki imajo določen isti čas. Čeprav je na Zemlji 24 časovnih pasov, pa so ti v praksi prilagojeni mejam držav, pokrajin ali geografskim posebnostim, ponekod pa je čas celo prilagojen. Slovenija je v pasu UTC +1 (Srednjeevropski pas), ki je točen vzdolž 15. poldnevnika, kar poteka skoraj natančno čez sredino naše države. Podrobnosti o prispevku
  344. Deklica z vžigalicami (nemi črnobeli film): Nemi črnobeli film z Jasmin Škodlar in Elviro Kraljevo. Glasba Marjan Vodopivec, režija Anton Tomašič. Dolžina 8 minut. Podrobnosti o prispevku
  345. Karies: Ko pojemo bombon, ga nekaj še vedno ostane v ustih. Sladkor, ki je bil v bombonu, se prilepi na zobe in skupaj z bakterijami tvori zobno oblogo. Če zob ne umivamo in obloga na zobu ostane dlje časa, jo bakterije spremenijo v kislino. Ta začne razjedati zobno sklenino in lahko počasi, a vztrajno uniči tudi zob. Sčasoma na zobu nastane luknjica, ki je telo ne more več samo popraviti. Ko se zobna gniloba približa živcu v notranjosti zoba, pa nas začne neznosno boleti. Podrobnosti o prispevku
  346. Stresni testi: Pred nekaj meseci je v 10 različnih bank v Sloveniji prišla posebna komisija in med drugim pregledala, koliko denarja ima katera od njih, koliko ga je posodila posameznikom in podjetjem in ali jim bodo ti denar lahko tudi vrnili. Strokovnjaki so preverili, ali ima banka v svoji blagajni dovolj denarja, da bi preživela, če bi prišlo do večje gospodarske krize. Opravili so tako imenovane stresne teste. Podrobnosti o prispevku
  347. Alfred Nobel: Bil je švedski kemik, inženir in izumitelj, ki je svoje življenje posvetil študiju eksploziva. Leta 1867 je izumil dinamit, ki velja za prvi kemični eksploziv, s katerim se je dalo varno upravljati. Podrobnosti o prispevku
  348. Nelson Mandela: Nelson Mandela se je rodil 18. julija 1918 v Južnoafriški republiki. Njegov oče je bil poglavar plemena Thembu. Osnovno izobrazbo je Nelson prejel v misijonski šoli. Pri devetih letih pa mu je umrl oče in mladi Nelson se je začel pripravljati, da bo nekoč postal vodja v plemenski skupnosti. Nelson je želel pomagati v boju za svobodo svojega ljudstva, zato se je odločil, da postane pravnik. Postal je eden izmed največjih borcev za človekove pravice na svetu.  Podrobnosti o prispevku
  349. Azilni dom: Nekateri ljudje zaradi rase, vere ali narodnosti v svoji državi niso dobro sprejeti in jih preganjajo, druge ogrožajo vojne. Ponavadi zato zbežijo v druge države in tam prosijo za azil ali zaščito. Samo v letu 2012 so pri nas za zaščito zaprosili 304 ljudje, med njimi tudi 102 otroka. Infodrom predstavlja zgodbo dveh dečkov, ki sta v Slovenijo prišla iz Afganistana. Zaradi njune varnosti v prispevku nista vidna. Podrobnosti o prispevku
  350. Janja Vidmar: Otroška poročevalka Manca je obiskala pisateljico Janjo Vidmar in preverila, kje najde navdih za svoje zgodbe, kako se najraje razmiga in kako pridna je bila v šoli. Preverila pa je tudi, ali res drži, da ima znana pisateljica rada grozljivke. Podrobnosti o prispevku
  351. Antibiotiki: Antibiotiki so zdravila, ki zelo dobro zdravijo nekatere bolezni in so mnogim ljudem že rešila življenje. Vendar je antibiotike treba jemati preudarno. Zakaj? Podrobnosti o prispevku
  352. Korupcija: Korupcija je latinska beseda in pomeni pokvarjen. Kadarkoli nekdo, ki ima moč odločanja, ne dela tako kot je prav, ampak raje tako, kot je najbolje za njega, to imenujemo korupcija. Osebe, ki ravnajo korputivno, želijo sebi ali drugim (najpogosteje družinskim članom ali prijateljem) na nepravičen način pridobiti materialno (denar) ali nematerialno korist (počitnice, draga darila, usluge ...) ali pa ne naredijo nekaj, kar bi morali (prijaviti kršitelje ...).  Podrobnosti o prispevku
  353. Znanje po Pisi: Pisa preučuje, kako uspešni so šolarji po vsem svetu na treh različnih področjih: matematiki, naravoslovju in bralni pismenosti. V raziskavi je sodelovalo tudi 24 osnovnih šol iz Slovenije, zato smo za mnenje o rezultatih vprašali osmošolce OŠ Toneta Čufarja. Podrobnosti o prispevku
  354. Slovenski med: Konec novembra je Evropska komisija tudi uradno priznala kakovost medu slovenskih čebel, ki je tako postal že 19. slovenski izdelek, registriran pri Evropski komisiji. Med bo tako lahko označen s posebno geografsko oznako. Podrobnosti o prispevku
  355. Pajkova mreža: Oglej si, kako pajek splete svojo mrežo. Podrobnosti o prispevku
  356. Zahvalni dan: Američani vsak četrti četrtek v novembru praznujejo Thanksgiving oziroma zahvalni dan. To je najbolj pristen ameriški praznik, za katerega je značilen družinski obred, ki vključuje pečenega purana. Praznik poznajo tudi v Kanadi.  Podrobnosti o prispevku
  357. Čokolada: Vsi poznamo čokolado – sladko ali manj sladko pregreho narejeno iz kakavovih zrn. Otroški poročevalec Pavel je obiskal tovarno čokolade Lucifer v Velenju in ugotovil, kaj so sestavine čokolade, kako se naredi čokolada, koliko je vrst čokolade ali čokolada res zapira,… Podrobnosti o prispevku
  358. Hanuka: Hanuka ali praznik luči je pomemben judovski praznik, ki traja osem dni. V tem času se verniki obdarujejo in med drugimi pojedo veliko krofov in druge hrane, ki jo ocvrejo v olivnem olju, saj ima ta zanje simbolni pomen. Ne manjkata niti ples in petje.  Podrobnosti o prispevku
  359. Aspergerjev sindrom: Aspergerjev sindrom je ena od motenj avtističnega spektra. Možgani v tem primeru delujejo drugače predvsem na treh pomembnih delih – tistih, ki uravnavajo čustva, komunikacijo in ravnotežje. Kako se s tem spopada 14-letni Aljaž? Podrobnosti o prispevku
  360. Telesna vzdržljivost otrok: Svetovna raziskava o telesni vzdržljivosti otrok, v katero so vključili 25 milijonov otrok iz 28 držav, kaže, da so se otroci pred 30 leti gibali več. Manj se gibate zato, ker vam po raziskavi sodeč za gibanje zmanjkuje časa: obveznosti, domače naloge, glasbene šole. Vendar veliko časa prebijete tudi pred zasloni, računalniškimi in televizijskimi. Podrobnosti o prispevku
  361. Hrana v smeteh: Na svetu vsako leto zavržemo okoli 1300 milijard ton hrane. To je toliko, da bi z njo lahko napolnili okoli milijon in pol olimpijskih bazenov. V razvitejših državah vsak posameznik zavrže med 6 in 11 kg hrane na leto. Podrobnosti o prispevku
  362. Dan boja proti aidsu: AIDS je angleška kratica za sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti. Je posledica virusa HIV, ki v človekovem telesu napada bele krvničke. Te so del imunskega sistema, ki nas varuje pred boleznimi. Zaradi virusa HIV naš sistem tako oslabi, da lahko umremo že zaradi čisto nedolžne viroze. Zadnja stopnja okužbe z virusom HIV je, ko se telo ne zmore več boriti proti okužbam in to imenujemo aids.  Podrobnosti o prispevku
  363. Antibiotiki: Antibiotiki so zdravila, ki zelo dobro zdravijo nekatere bolezni in so mnogim ljudem že rešila življenje. Vendar je antibiotike treba jemati preudarno. Zakaj? Podrobnosti o prispevku
  364. Svetovni dan pozdrava: 21. novembra je svetovni dan pozdrava, leta 2013 je štiridesetletnica tega svetovnega dne. Na ta dan naj bi se spomnili, kako pomemben je pozdrav in pozdravili vsaj deset ljudi. Pozdravljanje je namreč lepa navada in del osnovne kulture vsakega človeka. Podrobnosti o prispevku
  365. Kako se pozdravljajo mladi?: Pozdrav je v našem življenju zelo pomemben. Z njim na vsakem koraku prispevamo k boljšim medsebojnim odnosom in k prijetnejšemu počutju. Pozdravi so lahko formalni ali neformalni. Sicer pa pozdravljamo z namenom, da izkažemo dobrodošlico, pozornost, zaželenost in gostoljubje. Pozdravi se razlikujejo tudi glede na starost pozdravljajočih. Poglejmo kako se pozdravljajo mladi. Podrobnosti o prispevku
  366. Kam z elektronskimi odpadki?: Mobiteli, računalniki, tablice, televizorji … V Sloveniji vsako leto nastane do 17 kilogramov odpadne električne in elektronske opreme na prebivalca. Ta odpadna oprema pa se potem kopiči in lahko predstavlja nevaren odpadek. Dolgoročno odlaganje takih odpadkov ogroža okolje, z nami, živalmi, vodo in zrakom vred. Kam z elektronskimi napravami, ko jih ne potrebujemo več? Podrobnosti o prispevku
  367. Kitajska omilila politiko enega otroka: V prihodnosti bodo lahko družine na Kitajskem imele dva otroka, a le pod pogojem, da je eden od staršev edinec. Kitajska tako rahlja stroga določila politike omejevanja rasti prebivalstva, ki so jo uvedli pred tridesetimi leti. Podrobnosti o prispevku
  368. Plastične vrečke: Veš koliko plastičnih vrečk odvržemo vsako leto na svetu? Trilijon! To je zares ogromno in s tem tudi močno škodimo okolju. Povprečen Slovenec jih zavrže več kot 130 na leto, uporablja pa jo zgolj 20 minut. Vrečka v naravi potrebuje od 20 do 1000 let, da se razgrajuje. Od nje ostane plastičen prah, ki ga raznese po zraku, zemlji in morju.  Podrobnosti o prispevku
  369. Sladkorna bolezen: S sladkorno boleznijo ali diabetesom se spopada 137 000 Slovencev, zanjo vsako leto zboli več otrok. Samo letos so sladkorno bolezen odkrili že pri 60-ih slovenskih otrocih. Na svetu je bilo leta 2011 prijavljenih 366 milijonov sladkornih bolnikov, ocenjujejo, da bo ta številka do leta 2030 narasla na 552 milijonov- Diabetes tipa 1 oziroma otroški diabetes ima tudi Filip Liam, ki, čeprav zdravniki zdravila zanjo še niso odkrili, živi običajno življenje. Podrobnosti o prispevku
  370. Strupena kozmetika: Parfumi, šamponi in mila imajo v drobnem tisku napisu sestavine. Kemijska imena, ki so včasih strupena, najdemo tudi v lakih, šminkah ter izdelkih za nego kože. Na kaj moramo biti pozorni? Podrobnosti o prispevku
  371. Kosovsko vprašanje: Kosovo leži na Balkanskem polotoku. Tam danes večinoma živijo Albanci in Srbi, ki so v manjšini. Med njimi tli napetost, saj Albanci pravijo, da so njihovi predniki tu živeli že pred 4000 leti. Srbi trdijo nasprotno. Pravijo, da je bila v srednjem veku Kosovo njihova »sveta dežela«, središče srbske kraljevine, in da je tam veliko pomembnih srbskih samostanov in cerkva. Podrobnosti o prispevku
  372. Bogatenje urana v Iranu: Bogatenje urana je postopek, pri katerem nastane tudi visoko obogateni uran, ki se uporablja za izdelavo jedrskih bomb. Uran naj bi bogatili v Iranu, zato Zahodne države želijo zagotovila, da je iranski jedrski program miroljubne narave ter da država nima tajnega programa za razvoj jedrskega orožja. Iran je sicer pripravljen odpraviti njihove skrbi, se pa ne želi odpovedati pravici do jedrskega programa v civilne namene. Podrobnosti o prispevku
  373. Novinarstvo: Novinarstvo javnost seznanja z dogodki in informacijami, ki vplivajo na življenja državljanov, pri tem pa pogosto razkrivajo nepravilnosti v delovanju treh vej oblasti: zakonodajne, sodne in izvršne. Ker je novinarstvo tako pomembno, pravimo, da je četrta veja oblasti ali pes čuvaj demokracije. Podrobnosti o prispevku
  374. Spolna vzgoja: Novinarstvo javnost seznanja z dogodki in informacijami, ki vplivajo na življenja državljanov, pri tem pa pogosto razkrivajo nepravilnosti v delovanju treh vej oblasti: zakonodajne, sodne in izvršne. Ker je novinarstvo tako pomembno, pravimo, da je četrta veja oblasti ali pes čuvaj demokracije. Podrobnosti o prispevku
  375. Divali ali praznik luči: Ljudje različnih ver, hindujci, sikhi in džainisti, s prižiganjem oljne svečke slavijo divali ali praznik luči. Svetloba predstavlja zmago dobrega nad zlim, praznovanje pa traja pet dni in ga podobno kot pri nas božič spremljajo druženje, dobre želje in pojedine. Tako pri nas praznuje tudi 8-letna Višnupriya Lebar. Podrobnosti o prispevku
  376. Dan spomina na mrtve: 1. november, dan spomina na mrtve, je slovenski državni praznik in dela prost dan. Na ta dan množično obiskujemo grobove in se s cvetjem ter prižiganjem sveč poklonimo spominu na mrtve. Podrobnosti o prispevku
  377. Dan reformacije: Dan reformacije je za Slovence pomemben praznik. Nosilec reformacije na Slovenskem je bil Primož Trubar s svojo prvo knjigo v slovenščini, Katekizem. Reformacija je na slovensko ozemlje prišla iz Nemčije. Tam je duhovnik Martin Luther zahteval, naj se Rimskokatoliško cerkev reformira oziroma spremeni. Ni se mu zdelo prav, da cerkev ljudem odpušča grehe proti plačilu. Trdil je tudi, da bi morala Cerkev prevesti Biblijo iz latinščine v ljudske jezike, tako da bi jo lahko razumeli tudi navadni ljudje.  Podrobnosti o prispevku
  378. Točkovanje v smučarskem Svetovnem pokalu: Smučar zbira točke za svetovni pokal v alpskem smučanju v petih različnih disciplinah. Dobi jih, če se na tekmovanju uvrsti med prvih trideset. Podrobnosti o prispevku
  379. Brezpilotna letala - troti: Troti ali brezpilotna letala so podobni igračkam na daljinsko upravljanje. No, obstaja le ena mala razlika. Troti so veliko večji in letijo na tisoče kilometrov ter dvakrat više kot potniška letala.  Podrobnosti o prispevku
  380. Virus HPV: HPV ali humani papilomavirus je ime za več kot 100 različnih vrst virusov, ki so lahko bolj ali manj nevarni. Z njim se okuži več kot osem izmed desetih ljudi, pa tega sploh ne vedo, saj virus v večini primerov ne povzroča hujših težav in telo se pozdravi samo. Najbolj nevarne vrste teh virusov pa povzročajo raka. Šestošolke se lahko tudi preventivno cepijo. Podrobnosti o prispevku
  381. Davek na nepremičnine: Slovenija za svoje delovanje potrebuje denar. Z njim na primer gradi šole in ceste, plačuje policiste, učitelje, uradnike. A ko je država v krizi in ji primanjkuje denarja za plačilo vseh stroškov, politiki poskušajo denar privarčevati. Takrat sprejmejo različne varčevalne ukrepe, s katerimi naj bi se v državno blagajno steklo več denarja. Zato med drugim predlagajo nov davek, davek na nepremičnine. Podrobnosti o prispevku
  382. Kako do boljše samopodobe?: Samopodoba je skupina predstav in prepričanj, ki jih imamo o sebi. Lahko temelji na realnih dejstvih ali je popolni nesmisel. In v obeh primerih močno vpliva na kakovost našega življenja. Besede in dejanja drugih ljudi nas lahko prizadenejo. S tem se lažje soočamo, če o sebi mislimo dobro. Podrobnosti o prispevku
  383. Računalniške igrice: 14-letni Matija se ima za pravega računalniškega zanesenjaka, gika. Računalniške igre namreč igra skoraj vsak dan, uro ali več. Včasih jih igra sam, včasih se preko spleta poveže s prijatelji ali neznanci, ki so na voljo za soigralce. V igrah mu je všeč akcija, dinamika, miselni izzivi in privlačni animirani prizori. Podrobnosti o prispevku
  384. NSA - ameriška agencija za nacionalno varnost: NSA je kratica, ki označuje ameriško agencijo za nacionalno varnost. Ustanovili so jo po 2. svetovni vojni, da pridobiva in zbira podatke, ki bi lahko Ameriki pomagali preprečiti teroristične napade. Z uporabo satelitov, ki pokrivajo ves svet in posebnih prisluškovalnih naprav ter superračunalnikov lahko dandanes spremljajo vse, kar se dogaja na spletu.  Podrobnosti o prispevku
  385. Živali v naši okolici: Ob slikovnem gradivu in kratkih filmčkih učenci dopolnjujejo svoje vedenje o živalih iz naše okolice. Primerno za obravnavo nove snovi ali utrjevanje. Podrobnosti o prispevku
  386. Pajki: Izredno zanimiv dokumentarec o pajkih. Dolžina: 45 minut. Podrobnosti o prispevku
  387. Kajenje: Kajenje je precej pogosta razvada, ki letno povzroči smrti 700.000 Evropejcev. Zakaj je kajenje tako škodljivo? Podrobnosti o prispevku
  388. Kaj je ovadba?: Ovadba je sporočilo, ki ga policiji ali tožilcem poda vsak, ki želi prijaviti kaznivo dejanje. Z njo se začne kazenski postopek, v katerem je treba ugotoviti, ali navedbe iz ovadbe držijo ali ne. Podrobnosti o prispevku
  389. Umivanje rok: Umivanje rok je osnovni in najpreprostejši ukrep pri preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni. Na naših rokah ostanejo različni mikrobi, ki jih dobimo ob dotikanju različnih površin kot so kljuke, gumbi v dvigalih, ograje, igrala … Z milom in čisto vodo z rok speremo večino mikrobov in s tem skrbimo za svoje zdravje. Podrobnosti o prispevku
  390. Zagovornik otrokovih pravic: Kaj storiti, ko svojih težav ne moreš rešiti sam ali s prijatelji, po vrhu vsega pa te ne razumejo niti starši? K sreči obstaja zagovornik otrokovih pravic, ki je do zdaj posredoval že v skoraj 400 primerih. Kdo je torej zagovornik otrokovih pravic in kako lahko pomaga? Podrobnosti o prispevku
  391. Skrb za duševno zdravje: Duševno zdravje nam omogoča uživati življenje in se spoprijemati z vsem, kar to prinaša. Tudi z bolečino, trpljenjem, razočaranjem. Ko je vse tako črno, se lahko zgodi, da ne najdemo izhoda in razmišljamo o samomoru. Vsako leto koli 400 mladih poskuša narediti samomor. Najpogostejši vzroki so so občutek osamljenosti, žalosti, nesprejetosti in zapostavljanosti, zato je pomembno, da se o svojih občutkih in težavah pogovorimo. Podrobnosti o prispevku
  392. Koroški plebiscit: Na avstrijskem Koroškem so 10. oktobra 2013 obeležili 93. obletnico plebiscita, ki je po prvi svetovni vojni določil mejo med tedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo. Veliko Slovencev se je takrat odločilo, da bodo spadali pod Avstrijo. V spomin na ta dogodek vsako leto v Celovcu poteka slavnostna proslava, tokrat pa je bilo na njej prvič slišati slovensko besedo in slovensko pesem. Podrobnosti o prispevku
  393. Otroško delo v Evropi: Mednarodna organizacija dela je v najnovejšem poročilu sporočila, da se je število otrok, ki delajo od leta 2000 zmanjšalo za tretjino. Še vedno po vsem svetu dela 168 milijonov otrok, starih od 5 do 14 let. Organizacija opozarja, da ti otroci še vedno delajo v nevarnih okoliščinah, v rudnikih ali tekstilni industriji. Največkrat morajo otroci delati zato, ker njihovi starši ne zaslužijo dovolj za preživetje. To se dogaja tudi v Evropi, ker se je zaradi gospodarske krize v stiski znašlo še več družin. Podrobnosti o prispevku
  394. Disleksija: Disleksija je motnja sposobnosti branja ali razumevanja prebranega, saj oseba med branjem in pisanjem črke pomeša, jih zamenjuje ali pa izpušča. S specifičnimi učnimi težavami kot je disleksija se spopada 6500 slovenskih otrok, med njimi tudi 10-letni Filip. Predstavljamo njegovo zgodbo. Podrobnosti o prispevku
  395. Prehodi v PowerPointu: Animacije in prehodi so odličen način s katerim pritegnem pozornost ali izboljšam videz predstavitve. Izberem diapozitiv in odprem zavihek Prehodi. V galeriji se mi prikažejo različni prehodi. S klikanjem na sličice lahko vidim učinek prehoda na izbranem diapozitivu. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  396. Vnašanje izrezka zaslona (PowerPoint): Powerpointovi projekciji lahko hitro in preprosto dodam posnetek zaslona. Zakaj so posnetki pripravni, bom prikazala na vzorčnem primeru. Rada bi ustvarila prosojnico o vremenu in bi med drugim rada prikazala vreme v Sloveniji na določen dan. Pomagala si bom z možnostjo posnetka zaslona. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ...Podrobnosti o prispevku
  397. Kaj je OZN: Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi, s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta. Ustanovljena je bila 26. oktobra 1945 v San Franciscu v Združenih državah Amerike. Podrobnosti o prispevku
  398. Urejanje ozadja posameznega diapozitiva (PowerPoint): Ozadje lahko prilagajamo za celotno predstavitev ali pa za vsak diapozitiv posebej. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ...Podrobnosti o prispevku
  399. Novi dom, novi jezik: Menjava okolja, ki smo ga navajeni včasih ni prav enostavna. Kadar zamenjaš kraj bivanja in z njim šolo, se moraš navaditi na drug dom in nove prijatelje. 12-letni Andrej pa ni zamenjal samo šole, ampak tudi državo. Z bratom, mamo in očetom se je pred letom dni preselil iz Makedonije, danes pa obiskuje Osnovno šolo Toma Brejca Kamnik. Podrobnosti o prispevku
  400. Kako se učinkovito učiti?: Učenje je del šolskega vsakdana. Da osvojimo nova znanja, moramo večkrat prebrati nove informacije in naučeno tudi ponoviti. Z učenjem ne odlašajmo do zadnjega dne, saj kampanjsko učenje ne prinaša dolgoročnih uspehov. Infodrom svetuje, kako se učinkovito učiti. Podrobnosti o prispevku
  401. Roke proč!: Otroci morate biti vedno pozorni na svoje občutke, kajti občutki so tisto, čemur morate zaupati. Če se torej ob določeni osebi, na primer ob njenih dotikih ali pogledih, ne počutite dobro, se najprej odmaknite in zahtevajte, na preneha. Če to ni dovolj, se lahko branite. V tem primeru imate pravico kričati, brcati, oziroma se upreti z močjo, ki jo zmorete. Ne glede na to, kako uspešen bo vaš odpor, o tem čim prej spregovorite zaupniku Podrobnosti o prispevku
  402. Proračun: Vse stranke, ki sodelujejo v vladi skupaj oblikujejo predlog proračuna, pri tem se posvetujejo tudi s predstavniki delodajalcev in zaposlenih. Ko vlada proračun potrdi, ga preučijo še poslanci v državnem zboru. Sprejet je šele takrat, ko poslanci potrdijo, da se z njim strinjajo. Proračun je torej dokument, ki ga sprejme vlada, v njem pa je določen način porabe državnega denarja. Podrobnosti o prispevku
  403. Varuh človekovih pravic: Kaj so naloge varuha in zakaj ga potrebujemo? Posebno skrb varuh namenja spoštovanju pravic otrok. Če potrebujete zagovornika na sodišču, na primer, se lahko obrnete na varuha. Te zanima več o pravicah otrok? Preberi si na spletni strani: www.pravice-otrok.si, nekaj pa smo jih zate izbrali tudi tukaj: - Pravica do dobrega življenja - Pravica do življenja brez strahu - Pravica, da sem skupaj z mamo in očetom - Pravica do igre - Pravica do učenja Podrobnosti o prispevku
  404. Mladi o medijih: Časopisi, internet, televizija. Mediji so vsepovsod okoli nas, ne glede na to, ali imamo 30 ali 12 let. Kakšne medije si želite in kako bi radi, da bi ti poročal, smo izvedeli na pogovoru med mladimi in profesorjem prava, dr. Mirom Cerarjem. Podrobnosti o prispevku
  405. Kaj je siva ekonomija: Siva ekonomija je pojav, ki ga politiki označujejo za škodljivega in proti kateremu je potrebno vse odločneje ukrepati. Poglejmo, kako se s sivo ekonomijo okorišča naš izmišljen lik, frizerka Mojca. Podrobnosti o prispevku
  406. Kako deluje banka?: Osnovna naloga bank je upravljanje z denarjem. V banki ljudje shranjujejo oziroma varčujejo denar. V zameno za varčevanje jim banka vsako leto doda nekaj denarja več - tako imenovane obresti. Obrestna mera, ki določa višino obresti je cena, ki jo je banka pripravljena plačati za to, da pri njej varčujemo. Za denar, ki smo ga shranili v banki, dobimo po koncu varčevanja poleg svojega denarja še nagrado v obliki obresti. Več denarja kot privarčujemo, večje so obresti.  Podrobnosti o prispevku
  407. Kako lahko banki zmanjka denarja?: Dve slovenski banki, Probanka in Faktor banka, sta v postopku likvidacije. To pomeni, da ju bodo zaprli, ker sta slabo poslovali in jima je zmanjkalo denarja. Pojasnjujemo, kako lahko banki sploh zmanjka denarja. V banki ljudje hranijo in varčujejo svoj denar. V zameno za varčevanje jim banka vsako leto doda nekaj denarja - tako imenovane obresti. S tem jih nagradi, ker v banki shranjujejo denar.  Podrobnosti o prispevku
  408. Slovenski znakovni jezik: Na svetu je po podatkih Unesca več kot 6900 jezikov, med njimi tudi znakovni jeziki, kjer se ne sporazumevamo z govorom, ampak s kretanjem. Besede tako ne govorimo, ampak pokažemo. Znakovni jezik temelji na uporabi rok, mimike obraza, oči in ustnic ter gibanju telesa. Prstna abeceda se lahko uporablja skupaj z znakovnim jezikom. Znakovni jezik poimenujemo po državi, iz katere izhaja – pri nas gluhi in naglušni za sporazumevanje uporabljajo slovenski znakovni jezik. V Sloveniji sicer živi 1600 gluhih ter med 60.000 in 65.000 naglušnih. Podrobnosti o prispevku
  409. Državni praznik dan vrnitve Primorske k matični državi: Po drugi svetovni vojni se leta 1947 zmagovalci vojne srečajo v Parizu in podpišejo tako imenovano Pariško mirovno pogodbo ... Podrobnosti o prispevku
  410. Plastična vrečka: Kratek film (18 minut) sledi potovanju plastične vrečke od trgovine do oceana. Glas: Werner Herzog. Podrobnosti o prispevku
  411. Teden mobilnosti 2012: Evropska komisija opozarja, da je ozračje preveč onesnaženo tudi v nekaterih slovenskih mestih in zahteva, naj nekaj ukrenemo, da se bo zrak zboljšal. Za velike premike so torej odgovorni politiki, za majhne, ki so včasih prav prijetni, pa se lahko potrudimo tudi sami. Denimo tako, da namesto avtomobilov uporabimo kolo, javni prevoz ali odidemo peš.  Podrobnosti o prispevku
  412. Otroško delo v Tanzaniji: Skoraj 250 milijonov otrok po vsem svetu vsak dan dela, čeprav je delo otrok prepovedano. Največ otrok dela v azijskih, tihooceanskih in afriških državah. Predstavljamo zgodbo 13-letnega Richarda, iz Tanzanije v Afriki, ki dela v dnevnem kopu zlata. Podrobnosti o prispevku
  413. Muslimani v Sloveniji: V Sloveniji živijo ljudje različnih veroizpovedi, med njimi okoli 50 tisoč muslimanov. Muslimani bodo po več desetletjih prizadevanj končno dobili tudi skupni prostor za obrede - džamijo. 14. septembra so zanjo položili temeljni kamen, zgrajena pa naj bi bila čez tri leta. Podrobnosti o prispevku
  414. Zgodba iz romske vasi Brezje: Benito živi v Novem mestu v romskem naselju Brezje. Pred poukom se vsak dan odpravi po vodo. Pri Benitu doma namreč nimajo vodovodne napeljave, zato vodo točijo iz cisterne, ki so jo sredi avgusta postavili sredi naselja. Voda, ki jo pripeljejo v cisterni seveda ni zastonj. Benitova družina plača vodo iz denarne pomoči, ki jo dobivajo od države.  Podrobnosti o prispevku
  415. Infodrom: Kako nositi šolsko torbo: Osnovnošolci o tem, kako je moderno, strokovnjak pa o tem, kako je zdravo nositi včasih pretežko šolsko torbo. Podrobnosti o prispevku
  416. Infodrom: Kaj je kemično orožje: Kemično orožje je sestavljeno iz zelo strupenih snovi. V večini primerov je v obliki plina in ga človek ne opazi. Zadostna količina bojnega strupa v stiku s človekom povzroči smrt ali pa hude in trajne poškodbe kot slepota ali ohromitev. Podrobnosti o prispevku
  417. Animals save the Planet: Serija 11 kratkih animiranih filmov, ki opozarjajo na varovanje narave. Dolžina posameznega filmčka: od 30 do 50 sekund. Podrobnosti o prispevku
  418. Making sience fun - experiments: Zanimiva stran z najrazličnejšimi poskusi, pripomočki, ki jih potrebujemo in natančnim opisom postopka. Navodila si lahko tudi natisnemo. Podrobnosti o prispevku
  419. Vstavljanje izrezka zaslona - Word: Officeovi datoteki lahko hitro in preprosto dodam posnetek zaslona, če želim zajeti podatke, ne da bi zapustila program, v katerem delam. Funkcijo lahko uporabim za zajem slike posameznega okna ali delov oken, odprtih v računalniku. Posnetki zaslona so statične slike in ne posnetki nekega dogajanja, kot je na pr. ta posnetek, ki ga pravkar gledate. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ...  Podrobnosti o prispevku
  420. Žogica Nogica: Žogica Nogica je igra, ki so jo vzljubili že naši starši in je bila večkrat izdana na kasetah in zgoščenkah ter posneta za radio.Tokratna predstava je nastala decembra 2012 in traja 43 minut. Podrobnosti o prispevku
  421. Excel - seštevanje, funkcija Sum: Funkcija SUM oziroma vsota sešteje vsa števila, ki jih določim. Seštevam lahko številke v stolpcih ali v vrsticah. Vsoto lahko vnašam v poljubno izbrano celico na istem ali drugem listu. Podrobnosti o prispevku
  422. Ta norčavi pustni čas: Predstavitev slovenskih maškar, ki je nastala po ogledu razstave v Tivoliju februarja 2012. Dodan posnetek o pustnem sprevodu. Podrobnosti o prispevku
  423. Zelena luč (Green Light): Zelena luč je serija 6 vzgojno-izobraževalnih animiranih filmov, v katerih otroci na zabaven spoznavajo osnovne prometne predpise za varnost v cestnem prometu. Dolžina posamezne risanke: 5 minut.  Podrobnosti o prispevku
  424. Krvno-žilni sitem - filmček: Poučna risanka s slovenskimi podnapisi. Podrobnosti o prispevku
  425. Okostje ali skelet - filmček: Poučna risanka o človeške okostju s slovenskimi podnapisi. Podrobnosti o prispevku
  426. Sluh in uho - filmček: Poučna risanka o ušesu s slovenskim prevodom. Podrobnosti o prispevku
  427. Dihala - filmček: Poučna risanka o dihalih s slovenskimi podnapisi. Podrobnosti o prispevku
  428. Oštevičevanje strani - Word: Dokumentom, ki so daljši od zgolj nekaj strani, je pametno dodati številke strani. Vsi vemo, kako zamudno je ponovno razvrščanje strani neoštevilčenega dokumenta, če nam je ta padel iz rok in se raztresel povsod naokoli. Ne dovolite, da bi se vam zgodilo kaj takega! Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  429. Vstavljanje polja z besedilom - Word: Včasih bi radi kak del besedila še posebej poudarili, tako kot v časopisnem članku. Bralca tak dodatek pritegne, dokument je videti bolj razgiban. Word ima nekaj že vnaprej pripravljenih predlogov, prav lahko pa se z vstavljanjem poigramo sami. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  430. Zlata ptica: Ilustracije Ančke Gošnik Godec, pripovedujeta Srečko Meh in Karin Komljanec, glasba Zaš Brezar. Posneto na Radio Študent, spomladi 2009. Trajanje: 20 min. Podrobnosti o prispevku
  431. Vstavljanje simbolov - Word: Na tipkovnici je najmanj 101 tipka,vendar vseh znakov, ki jih potrebujemo, ni. Na primer, posebni znaki, ki so značilni za druge jezike, različni valutni ali pa matematični simboli. Za vse to bi potrebovali tipkovnico s tisoči tipk! Zato si pri vnašanju takih znakov pomagamo z možnostjo vstavljanja simbolov.  Podrobnosti o prispevku
  432. Vodoravna črta, okvirji - Word: Te možnosti ne uporabljamo pogosto, ker ni ravno primerna za običajne dopise. Učne liste pa bi obrobe in črte marsikdaj lahko popestrile . Tak izdelek je takoj videti bolj privlačen. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  433. Naša zgodovina v 2 minutah: Zgodovina Zemlje in njenih prebivalcev v samo 2 minutah. Pretresljivo:iz niča v nič. Podrobnosti o prispevku
  434. Skrči dokument na eno stran - Word: Imam dokument, v katerem moj podpis pade na naslednjo stran, kar je zelo moteče. Kako to urediti tako, da mi ne bo treba brisati del besedila, spreminjati velikost pisave ali širiti strani. Uporabila bom ukaz Skrči na eno stran.  Podrobnosti o prispevku
  435. Odložišče (Word, Excel, Power Point): Odložišče deluje s standardnimi ukazi Kopiraj in Prilepi. Ko katerikoli elelemnt v dokumentu kopiram, se shrani v Officeovo odložišče. Iz njega lahko kopirani element prilepim kadar koli v kateri koli Officeov dokument. Zbrani elementi ostanejo v Officeovem odložišču ... Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  436. Odstranjevanje ozadja slik - Power Point: Za preprosto igranje s slikami lahko uporabimo tudi PowerPoint. Ogledali si bomo, kako lahko skombiniram dve različni fotografiji v Skoraj umetniški učinek. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  437. Dodajanje zavihka na trak - Word: S prilagoditvami lahko trak prilagodim svojim željam. Ustvarjam lahko zavihke in skupine po meri, v katerih so pogosto uporabljeni ukazi ... Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  438. Vrstica za hitri dostop - Word: Orodna vrstica za hitri dostop je orodna vrstica, ki jo je mogoče prilagoditi in ima nabor ukazov, ki so neodvisni od trenutno prikazanega zavihka na traku. Orodno vrstico za hitri dostop lahko premaknete iz enega od dveh možnih lokacij in vanjo dodate gumbe, ki predstavljajo ukaze. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  439. Zahtevna tabela, postavitev (Word): Skušali bomo ustvariti malce bolj zahtevno tabelo. V predlogi vidim, da je v prvi vrstici 6 stolpcev oz. celic, v drugi in tretji po dvanajst, v zadnjih dveh pa le po en stolpec. Tako tabelo lahko ustvarjamo na več načinov, pokazala bom najenostavnejšega. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  440. Vstavljanje tabele iz Excela - Word: Tabele lahko vstavljam tudi direktno iz Excela. To možnost uporabimo takrat, ko želimo prenesti že gotovo tabelo v wordov dokument ali pa v primeru poročila, ki vsebuje različne podatke tudi iz drugih programov. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  441. Uporaba WordArt-a v Wordu: Kratek posnetek: kako lahko uporabimo WordArt za okrasitev svojega besedila. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  442. Prilagajanje besedila - Word: Kratek posnetek o možnosti prilagajanja besedila. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  443. Dodajanje, brisanje stolpcev in vrstic v tabeli - Word: Kratek posnetek - dodajanje in brisanje stolpcev, vrstic, cele tabele. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  444. Velikost celice - prilagajanje tabele - Word: Kratek posnetek - samodejno prilagajanje velikosti celice besedilu. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  445. Urejanje slogov v tabeli - Word: Kratek posnetek kako lahko prilagodimo sloge že vnešene tabele. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  446. Nariši tabelo - Word: Kratek posnetek . vstavimo tabelo tako, da jo narišemo po meri. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  447. Vstavi tabelo - Word: Kratek posnetek o enem od načinov vstavljanja tabele. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  448. Vnos besedila v tabelo - Word: Kratek posnetek - vnašanje besedila. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  449. Razvrsti podatke v tabeli - Word: Kratek posnetek kako lahko v Wordu razvrstimo podatke po različnih kriterijih. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  450. Vstavljanje tabele - Word: Tabelo vstavljamo v dokument takrat, kadar želimo podatke prikazati bolj pregledno. Podatki v tabeli so lepo urejeni in pregledni. V tabeli lahko informacije prikažem v ločenih celicah, ki so razporejene v vrstice in stolpce. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  451. Vstavljanje izrezkov v dokument - Word 2010: »Slikovni izrezek« je splošno ime za ilustracije, fotografije in slike, ki so na voljo v sistemu Microsoft Office. S slikovnimi izrezki lahko dokumenteVeč v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen .... dopolnimo ali naredimo bolj zanimive.  Podrobnosti o prispevku
  452. Hitri deli - ustvarjanje, dodajanje (Word): Oglejmo si Wordovo posebno orodje imenovano Hitri deli. V galeriji Ustvarjamo, shranjujemo in najdemo dele vsebine za vnovično uporabo in si prihranimo veliko časa. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  453. Brisanje ozadja, dodajanje predmetov - Paint.net: Kadar želimo na fotografijo ali sliko dodati še en predmet z druge fotografije, si lahko pomagamo z možnostmi, ki nam jih ponuja Paint.net. V posnetku bomo izvedeli tudi, kako odstraniti ozadje, in kako uporabiti plasti. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  454. Še en način prilagajanja animacije v PowerPointu: Prilagajanje animacij še malo drugače. V Podoknu animacij lahko ročno nastavljamo različna obnašanja animacij - lahko jih premikamo, daljšamo, krajšamo, umeščamo med druge animacije ... Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  455. Časovno prilagajanje animacije v PowerPointu: ...Izberem sliko. Dvokliknem na preslikovalnik animacij in določim animacijo tudi obvestilu in oblačku. Preverim, kako je videti. Ne želim, da se vsi trije predmeti prikažejo iz iste smeri, zato izberem obvestilo in mu določim ... Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  456. Animiranje slike v Power Pointu: Animacije lahko uporabimo na posameznem predmetu na diapozitivu, to je na izrezkih, slikah, ogradah za besedilo. Animacije vključujejo učinke, ki so v pogledu diaprojekcije videti, kot da bi se predmet pojavil na diapozitivu ali izginil z njega. <a href="http://uciteljska.net/Projekti/Zrno/Index.html ">Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ...</a>.  Podrobnosti o prispevku
  457. Preslikovalnik animacij v Power Pointu: Če želim več predmetom v predstavitvi določiti enako animacijo, mi ni potrebno za vsak posamezen predmet opravljati vseh postopkov za animacijo. Preprosto uporabim preslikovalnik animacij. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  458. Kako ustvariti tabelo v Power Pointu: S tabelami lahko informacije prikažemo v ločenih celicah, ki so razporejene v vrstice in stolpce. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen .... Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ...Podrobnosti o prispevku
  459. Evropa skozi zgodovino: Evropa se je spreminjala skozi zgodovino. Kaj vse se je dogajalo, kdo je zasedal zdajšnje ozemlje naše države, kdo je premagal Mongole, katera država je bila največja ...  Podrobnosti o prispevku
  460. Power Point - Vstavljanje tabel: Tabelo vstavljamo v predstavitev takrat, kadar želimo podatke prikazati bolj pregledno. To besedilo mojim gledalcem ne bo povedalo dosti, težko ga je brati, ker je nepregledno. Ti isti podatki povedo neprimerno več ... Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  461. Power Point - Izbira diapozitivov za projekcijo: Ustvarili ste predstavitev, ki jo lahko predvajate kot celoto. Kaj pa v primeru, da je projekcija sicer ustvarjena za zahtevno publiko, radi pa bi jo predstavili tudi mlajšim učencem? Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  462. Power Point - Orodja za diaprojekcijo: Med diaprojekcijo lahko uporabim določena orodja za premikanje in upravljanje z diapozitivi. Zaslon lahko zatemnim ali pobelim, lahko kaj narišem ali dopišem in to tudi izbrišem ... Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  463. Power Point - Nastavitve diaprojekcije: Diaprojekcijo lahko predstavlja govornik ali učitelj v razredu, lahko si ga ogleduje posameznik samostojno, lahko pa ga predvajamo na zaslonu, npr. na sejmu ali v hodniku šole. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  464. Power Point - Dijaprojekcija - Osnovno: Premikanje med diapozitivi je odvisno od tega ali predstvitev vsebuje kaj animiranih predmetov in besedil ali ne. Ta predstavitev ne vsebuje animacij. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ... Podrobnosti o prispevku
  465. Power Point - Prehodi: 1. Za predvajanje diaprojekcije lahko izberemo prehod ali prehode, dodamo zvočne učinke, uporabimo premikanje z miško ali določimo časovni razpored za avtomatično premikanje. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ... Podrobnosti o prispevku
  466. Power Point - Ustvarimo fotoalbum: Če želimo izdelati diaprojekcijo iz niza fotografij, lahko uporabimo funkcijo fotoalbum. To je orodje, s katerim vnesemo niz fotografij z besedilom ali brez. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ... Podrobnosti o prispevku
  467. Power Point - Zvočno ozadje foto albuma: Album s fotografijami lahko opremimo z zvočnim ozadjem za celotno diaprojekcijo. Opozarjam PA na upoštevanje avtorskih pravic. Za neprofitno javno objavljanje albumov lahko uporabljate le posnetke, ki so jih avtorji objavili pod licenco Creative Commons ali pa ste ga ustvarili sami. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ... Podrobnosti o prispevku
  468. Hot Potatoes - Vstavljanje slik v odgovor: Če želim v kvizu prikazati sliko za vsako vprašanje posebej, si lahko pomagam z drobnim trikom. Za vajo bom odprla že pripravljen kviz Sadje in zelenjava, naložite si ga in uporabite za vajo. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ...Podrobnosti o prispevku
  469. Hot Potatoes - Naslovi slik: Ko uporabimo sliko za nalogo, se pri prehodu miške pokaže naslov slike. Kadar sličico s spleta ali od kod drugod naložimo na svoj računalnik, je naslov sličice neka šifra ali ime v tujem jeziku, največkrat v angleščini ... Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ...Podrobnosti o prispevku
  470. Iz žab žabice: Učenci si na linku lahko preberejo o razvoju žabe in spoznavajo njeno življenjsko okolje. V originalu je bila objavljena v reviji Otrok in družina. Z dovoljenjem avtorice sem jo pripravila v taki obliki.  Podrobnosti o prispevku
  471. Hot Potatoes - Vstavljanje dodatnega besedila v JQuiz: Uvod Včasih želim, da bi uporabnik odgovore na vprašanja poiskal v dodanem besedilu. V tem primeru lahko dodam dodatno besedilo, ki spremlja vsa zastavljena vprašanja oz. naloge. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  472. JQuiz - Hot Potatoes- Vnašanje slik za vsako vprašanje posebej: Če želim v kvizu prikazati sliko za vsako vprašanje posebej, si lahko pomagam z drobnim trikom. Za vajo bom odprla že pripravljen kviz Sadje in zelenjava, naložite si ga in uporabite za vajo. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  473. Hot Potatoes - Uporaba imena slike: Naloge so za učence še posebno zanimive, če so opremljene s slikami. Največkrat so slike povezane s snovjo posredno, lahko so pa tudi pripomoček za iskanje odgovora. Zato moramo sliko, ki jo uporabimo, ustrezno opremiti. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ...Podrobnosti o prispevku
  474. Excel - Združevanje več besedilnih nizov v enega : Včasih želimo združiti besedilo iz dveh ali več celic. Za ta opravek uporabimo funkcijo Concatenate, Združi več besedilnih nizov v enega. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  475. Word - Spajanje dokumentov (izdelava nalepk z različnimi podatki): Želite izdelati nalepke ali kartice z različnimi imeni in drugimi podatki ali pa nalepke za označevanje kosov inventarja? To lahko naredimo s pomočjo Worda, podatke pa lahko dobimo v seznamu, izdelanem s pomočjo Worda ali pa tudi s pomočjo drugih programov, npr. Excela (spojimo različne dokumente). V videu je prikazana uporaba Excelovega seznama. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  476. Excel - Štetje zapisov: Za izvajanje nekaterih funkcij, kot je npr. štetje določenih zapisov, navaden obseg podatkov pretvorimo v tabelo, s čimer bomo omogočili dostop do Orodij za tabele. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  477. Sprememba ozadja v JCross - Hot Potatoes: Včasih nas moti črno ozadje v križankah in bi raje imeli kaj bolj živahnega. To lahko uredimo zelo enostavno, v nekaj korakih. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  478. Prilagajanje orodne vrstice - Hot Potatoes: Ukaze, s katerimi izdelujemo nalogo, lahko izbiramo s pomočjo zavihkov in gumbov v njih ali s pomočjo gumbov na orodni vrstici. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  479. Vstavljanje slike v odgovor in odziv - Hot Potatoes: Sličico lahko vstavim tudi ob odgovor ali namesto odgovora. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  480. Vstavljanje slik v polja vprašanj - Hot Potatoes: Slike ali grafike lahko vstavljamo na veliko mest. Že v glavnem oknu imamo več izbir, lahko jih vstavljamo v polje naslov, v polja za vprašanja ali odgovore in v polja za odzive. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  481. Prenos slik iz Microsoft Office - Hot Potatoes: Za vnašanje slik v naloge vročega krompirčka lahko uporabimo tudi slikovne izrezke iz Microsoftove galerije. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  482. Naslovi slik - Hot Potatoes: Ker se v izdelani nalogi naslov slike pokaže, če gremo z miško preko slike, je treba naslove prirediti. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  483. Splošna pravila vstavljanja slik - Hot Potatoes: Pri vstavljanju sličic v naloge Vročega krompirčka se moramo držati dveh osnovnih pravil … Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  484. Lastnosti Excelovega okna: Spoznajmo lastnosti Excelovega okna, posamezne izraze in orodja. Podrobnosti o prispevku
  485. Power Point - Samopopravki: V razdelku možnosti lahko prilagajam program z več vidikov: prilagajam ukaze na traku, urejam in dodajam popravke, določam mesto shranjevanja, izbiram jezik za urejanje. Oglejmo si razdelek Preverjanje, samopopravke, ki nam bodo večkrat pomagali v kakšni zadregi. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ...Podrobnosti o prispevku
  486. Power Point - Zavihek Datoteka (možnosti): Kaj lahko urejamo v razdelku Splošno. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  487. Power Point - Odpiranje obstoječe predstavitve: V Datoteki je pregled nad nedavno odprtimi predstavitvami. Kako si prilagodim izbor? Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  488. Excel - Dve besedi, zapisani v eni celici, razdružimo v dve celici: Preglednice pogosto vsebujejo ime in priimek, zapisan v isti celici, kar onemogoča pravilno razvrščanje po abecednem redu, saj za pravilen vrstni red upoštevamo najprej priimek in nato ime. Video prikazuje, kako razdružimo besedilo v dve celici. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  489. Excel - Filtriranje podatkov: Funkcija filtriranje podatkov omogoča prikaz podatkov glede na določen kriterij, npr. po spolu, s čimer imamo boljši pregled nad podatki. Podrobnosti o prispevku
  490. Power Point - Prilagajanje matrice po meri: Vse spremembe, ki jih izvedemo v pogledu matrice bodo prikazane na vsakem diappozitivu, na katerem se spremenjena postavitev uporabi. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  491. Power Point - Spoznajmo matrico: Matrica je skupina posebnih diapozitivov, sestavljena iz različnih postavitev, kako so elementi na diapozitivu razporejeni, vključno z ozadjem, barvo, pisavami, učinki, velikostmi ograd in položaji ograd. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  492. Power Point - Vrtenje in zrcaljenje: Če želimo izbrani predmet zavrteti za 90°, na kartici osnovno, v galeriji Risba kliknemo gumb Razporedi ... Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  493. Power Point - Spreminjanje velikosti predmetov (vrednosti): Če želimo spremeniti velikost predmeta na želeno mero, kliknemo na jeziček Oblika. V skupini orodij Velikost ... Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  494. Power Point - Obrezovanje predmetov: Če je slika prevelika za diapozitiv, jo lahko obrežemo z orodjem za obrezovanje na kontekstnem Zavihku Orodja za slike. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  495. Power Point - Vstavljanje besedila in simbolov: Kam vnašamo besedilo, kako spremenimo oznake seznama ali jih odstranimo, kdaj in kako vstavljamo simbole, kje jih najdemo? Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  496. Power Point - Vstavljanje noge, datuma in številke strani: Besedilo (kot je na primer naslov predstavitve, ime predstavitelja, ime datoteke, ime organizacije in veliko drugega) je mogoče dodati na dno enega ali več diapozitivov. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  497. Power Point - Vstavljanje novega diapozitiva: Diapozitiv, ki se samodejno prikaže, ko odpremo PowerPoint, ima dve ogradi, eno oblikovano za naslov, drugo za podnaslov. Razporeditev ograd na diapozitivu se imenuje postavitev. Microsoft PowerPoint 2010 ponuja tudi druge vrste ograd, na primer za slike in grafiko SmartArt. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  498. Power Point - Nova predstavitev: Ustvarimo novo predstavitev. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  499. Power Point - Spreminjanje velikosti podoken: Podokno za diapozitive in oris ter podokno za opombe lahko začasno zapremo ali spremenimo velikost, tako da se lahko posvetimo le enemu delu predstavitve. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  500. Power Point - Ogled za razvrstilnikom diapozitivov: Ko ustvarimo več diapozitivov, želimo videti predstavitev tudi v celoti. Izberemo pogled razvrstilnika diapozitivov, ki prikaže vse diapozitive kot sličice, postavljene v zaporedju z leve proti desni. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  501. Power Point - Skrijmo trak: Kadar potrebujem več prostora za urejanje, lahko trak skrijem. To lahko naredimi s klikom na puščico Minimiraj trak ali z dvoklikom na aktivni zavihek. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen .... .  Podrobnosti o prispevku
  502. Power Point - Zavihek Datoteka (splošno): Za določene opravke s predstavitvijo v Power Pointu si pomagamo z zavihkom Datoteka. Tu lahko predstavitev shranimo v različnih oblikah, natisnemo, delimo z drugimi, preverimo velikost in drugo. <a href="http://uciteljska.net/Projekti/Zrno/Index.html ">Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ...</a>. Podrobnosti o prispevku
  503. Power Point - Funkcije traku: Trak omogoča hitro iskanje ukazov, ki jih potrebujmo za dokončanje opravila. Oglejmo si glavne funkcije traku v Power Pointu. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ...Podrobnosti o prispevku
  504. Power Point - Prilagajanje traku: S prilagoditvami lahko trak prilagodim svojim željam. Ustvarjam lahko zavihke in skupine po meri, v katerih so pogosto uporabljeni ukazi ... Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ...Podrobnosti o prispevku
  505. Power Point - Uporaba mini orodne vrstice: Do orodij, kot so orodja za oblikovanje besedila v krepko ali poševno ali orodja za velikost pisave, lahko dostopam preprosto, brez premikanja miške na trak zgoraj in potem spet nazaj. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ...Podrobnosti o prispevku
  506. Power Point - Orodna vrstica za hitri dostop: Orodna vrstica za hitri dostop je orodna vrstica, ki jo je mogoče prilagoditi in ima nabor ukazov, ki so neodvisni od trenutno prikazanega zavihka na traku. Orodno vrstico za hitri dostop lahko premaknete iz enega od dveh možnih lokacij in vanjo dodate gumbe, ki predstavljajo ukaze. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ...Podrobnosti o prispevku
  507. Power Point - Zaslonski namigi: Zaslonski namigi so majhna okna, ki prikažejo besedilo z opisom, ko kazalec postavite na ukaz ali kontrolnik. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ...Podrobnosti o prispevku
  508. Power Point - Dodaj, odstrani avtorja: Če predstvitev ustvarjata dva ali več avtorjev, moramo ime vnesti posebej. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ...Podrobnosti o prispevku
  509. Power Point - Samodejno shranjevanje : V tem posnetku si bomo ogledali možnosti za samodejno shranjevanje in se znali prepričati, ali je bila predstvitev pravočasno shranjena. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ...Podrobnosti o prispevku
  510. Power Point - Samooblikovanje med vnosom: Ogledali si bomo možnost Samooblikovanja med vnosom, in sicer izbiro zamenjave in uporabe med vnosom besedil. Oglejmo si Možnosti, Preverjanje, Možnosti samopopravkov in samooblikovanje med vnosom. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ...Podrobnosti o prispevku
  511. Power Point - Preklapljanje med pogledi: Power Point ponuja pet pogledov, s katerimi se osredotočimo na različne vidike predstavitve. Pogledi nam omogočajo urejanje, tiskanje in podajanje predstavitve. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  512. Excel - Urejanje po abecednem redu : Besedilo lahko uredimo po abecednem redu šele po vnašanju podatkov. Včasih je celo potrebno kasneje kaj dopisati, a je skrb za porušen abecedni red odveč. Video prikazuje, kako neurejen seznam uredimo po abecedi. Več posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamenPodrobnosti o prispevku
  513. Delovno okolje v Power Pointu: Ko zaženemo PowerPoint, se odpre pogled, imenovan navadni pogled, kjer lahko ustvarjamo diapozitive in delamo z njimi. Več v zbirki posnetkov Zrno do zrna, kamen na kamen ....  Podrobnosti o prispevku
  514. Jeričini čudeži - Youtube: Feri Lainšček: Mislice - zbirka pravljic za Cankarjevo priznanje 2011-12. Prisluhnite pravljici Jeričini čudeži, ki jo pripoveduje Vesna Radovanovič.  Podrobnosti o prispevku
  515. Razbojnikova usoda - Youtube: Feri Lainšček: Mislice - zbirka pravljic za Cankarjevo priznanje 2011-12. Prisluhnite pravljici Razbojnikova usoda, ki jo pripoveduje Vesna Radovanovič.  Podrobnosti o prispevku
  516. Zlati kraljevič - Youtube: Feri Lainšček: Mislice - zbirka pravljic za Cankarjevo priznanje 2011-12. Prisluhnite pravljici Zlati kraljevič, ki jo pripoveduje Vesna Radovanovič.  Podrobnosti o prispevku
  517. Terezini biseri - Youtube: Feri Lainšček: Mislice - zbirka pravljic za Cankarjevo priznanje 2011-12. Prisluhnite pravljici Terezini biseri, ki jo pripoveduje Vesna Radovanovič.  Podrobnosti o prispevku
  518. Zalika in Gusti - Youtube : Feri Lainšček: Mislice - zbirka pravljic za Cankarjevo priznanje 2011-12. Prisluhnite pravljici Zalika in Gusti, ki jo pripoveduje Vesna Radovanovič. Podrobnosti o prispevku
  519. Ignacija in njen angel - Youtube : Feri Lainšček: Mislice - zbirka pravljic za Cankarjevo priznanje 2011-12. Prisluhnite pravljici Ignacija in njen angel, ki jo pripoveduje Vesna Radovanovič.  Podrobnosti o prispevku
  520. Golobarjeva hči - Youtube : Feri Lainšček: Mislice - zbirka pravljic za Cankarjevo priznanje 2011-12. Prisluhnite pravljici Golobarjeva hči, ki jo pripoveduje Vesna Radovanovič.  Podrobnosti o prispevku
  521. Pastirska piščalka - Youtube: Feri Lainšček: Mislice - zbirka pravljic za Cankarjevo priznanje 2011-12. Prisluhnite pravljici Pastirska piščalka, ki jo pripoveduje Vesna Radovanovič.  Podrobnosti o prispevku
  522. Lepa Angelika - Youtube: Feri Lainšček: Mislice - zbirka pravljic za Cankarjevo priznanje 2011-12. Prisluhnite pravljici Lepa Angelika, ki jo pripoveduje Vesna Radovanovič.  Podrobnosti o prispevku
  523. Mravlje: Skrivna moč narave: Dokumentarni film, ki nas popelje v svet mravelj skozi oči znanstvenika Berta Hölldoblerja. Dolžina 54 minut. Podrobnosti o prispevku
  524. Med morjem in kopnim: Ob Svetovnem dnevu oceanov (8. 6. 2011) so sodelavci Morske biološke postaje Piran (Nacionalni inštitut za biologijo) pripravili kratek film z naslovom "Med morjem in kopnim". Dolžina kratkega filma je 3minute in 38 sekund Ideja: dr. Mateja Grego, Jani Forte Projekt: UNESCO/IOI Nosilka projekta: prof. dr. Alenka Malej Podrobnosti o prispevku
  525. Spoznajte Excel 2010: Cilji: upravljati datoteke v pogledu Microsoft Office Backstage, dokončati osnovna, vsakdanja opravila, kot sta oblikovanje podatkov in dodajanje vrstic in stolpcev, poiskati ukaze za zahtevnejša opravila, kot sta ustvarjanje grafikonov in uporaba funkcij, dodati gumbe za najljubše ukaze v svojo orodno vrstico in delati v Excelu 2010 in starejših različicah hkrati. Podrobnosti o prispevku
  526. Spoznajte Word 2010: Cilji: hitro najti priljubljene ukaze na traku, razumeti, kako se je meni Datoteka razvil v pogled »Microsoft Office Backstage«, izvajati osnovna opravila, kot so oblikovanje, shranjevanje in tiskanje, in delati v programu Word 2010 in starejših različicah programa Word. Podrobnosti o prispevku
  527. Spoznajte se s Power Pointom: Ta tečaj je primeren za vas, če želite nadgraditi PowerPoint 2003 ali starejšo različico na PowerPoint 2010. Če želite nadgraditi PowerPoint 2007, boste verjetno želeli izvedeti le, kakšne so nove funkcije programu PowerPoint 2010. Priporočamo, da preberete članek z naslovom Novosti v programu PowerPoint 2010. Podrobnosti o prispevku